<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Ip 1842/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.IP.1842.2018
Evidenčna številka:VSL00014793
Datum odločbe:20.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Urška Jordan
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršba na nepremičnine - plačilo predujma - rok za plačilo predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe

Jedro

Stranka lahko v roku, ki teče po pozivnem sklepu za plačilo predujma, predlaga bodisi podaljšanje roka za plačilo predujma, bodisi poda predlog za odlog izvršbe ali predlog za znižanje predujma, sodišče pa mora o takšnem predlogu odločiti, saj ima vsaka stranka pravico do odločitve o pravnem sredstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršbo ustavilo tudi v delu, kolikor se nanaša na prodajo nepremičnine ID 001. V 2. točki izreka je odločilo, da se pri omenjeni nepremičnini v zemljiški knjigi razveljavi izvršilno dejanje zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni In 42/2014 z dne 9. 9. 2014. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi drugega odstavka 38. člena ZIZ, ker upnik v določenem 15-dnevnem roku ni plačal predujma za izvedbo izvršilnih dejanj.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče v nadaljnjem postopku o vlogi upnika odloči in sklep razveljavi ter nadaljuje postopek izvršbe z izvedbo cenitve nepremičnine. Upnik je v postopku dne 29. 3. 2016 podal vlogo, s katero je navedel, da je že pred izdajo poziva na plačilo predujma delno umaknil predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na nepremičnino ID 002, medtem ko je vztrajal pri preostanku svoje izvršbe, torej vključno z izvršbo na nepremičnino ID 001. Sodišče je pozivni sklep na plačilo predujma izdalo na predpostavki, da se bodo v postopku cenili dve nepremičnini in je posledično odmerjeni predujem previsok. Sodišče pa na upnikovo vlogo z dne 29. 3. 2018 ni z ničemer odgovorilo ter je nasprotno izdalo izpodbijani sklep. Po njegovem mnenju bi sodišče vlogo z dne 29. 3. 2016 moralo šteti kot predlog za znižanje predujma, ker se izvršba vodi samo na eno in ne več na dve nepremičnini. O tem pa sodišče nikoli ni odločalo in ima posledično sklep pomanjkljivosti, saj sodišče ni ponovno preučilo poziva za plačilo predujma glede na spremenjena dejstva. Šele ko bi sodišče odločilo o tem spremenjenem dejstvu, bi postopek lahko nadaljevalo s pozivom upnika na plačilo predujma v enaki ali v znižani višini. Očitno pa Okrajno sodišče v Gornji Radgoni sodišču prve stopnje ni posredovalo upnikove vloge z dne 25. 2. 2016 in je sodišče prve stopnje izvršbo vodilo za obe nepremičnini in tako predujem odmerilo glede na dejstvo, da gre za dve nepremičnini. Sodna praksa pa je že oblikovala stališče, da zamuda roka za plačilo predujma ne rezultira nujno v izgubi pravic, pridobljenih v izvršilnem postopku. Upnik pa je medtem tudi poravnal predujem in zato meni, da je sklep nesorazmeren in zmoten. Sicer pa poziv za plačilo predujma sloni na varovanju pravic sodnih izvedencev in ne strank postopka. Sodišče s takšnimi sklepi zagotavlja večjo verjetnost poplačila sodnega izvedenca. Ker tako predujem ni neposredno povezan s strankami postopka, temveč z varstvom tretjih, meni, da je sklep v nasprotju z namenom izvršilnega postopka. Sicer pa je opustitev plačila predujma mogoče uspešno sanirati do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. Predloži dokazilo o plačilu predujma.

3. Dolžnik je podal odgovor na pritožbo in navedel, da ni prav, da upnik izgubi prvi hipotekarni vrstni red.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Iz spisa izhaja, da je upnik na Okrajno sodišče v Gornji Radgoni z vlogo z dne 25. 2. 2016 umaknil predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na prodajo nepremičnine ID 002. Okrajno sodišče v Kočevju je s sklepom z dne 23. 3. 2016 upnika pozivalo k plačilu predujma za sodnega cenilca v znesku 800,00 EUR v roku 15. dni od prejema sklepa zaradi cenitve dveh nepremičnin, med katerimi pa je navedena tudi nepremičnina, za katero je upnik že z vlogo z dne 25. 2. 2016 podal umik predloga za izvršbo. Upnik je nato na Okrajno sodišče v Kočevju z vlogo z dne 29. 3. 2016 predlagal, da je za nepremičnino ID 002 že podal dne 25. 2. 2016 umik predloga za izvršbo, katerega je vložil na Okrajno sodišče v Gornji Radgoni in je ponovno navedel, da glede te nepremičnine umika predlog za izvršbo, medtem ko še vztraja pri izvršbi vseh preostalih nepremičnin. Okrajno sodišče v Kočevju je s sklepom z dne 31. 3. 2016 izvršbo na prodajo nepremičnine ID 002 zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo ustavilo. Nato pa je z izpodbijanim sklepom z dne 14. 5. 2018 izvršbo ustavilo tudi glede nepremičnine ID 001 zaradi neplačila predujma.

7. Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da bi upnikovo vlogo z dne 29. 3. 2016 sodišče moralo šteti kot vlogo za znižanje predujma in o njej najprej odločiti, poudarja pa tudi, da je medtem tudi poravnal predujem, za kar priloži dokazilo k pritožbi.

8. S pozivnim sklepom na plačilo predujma za opravo izvršilnih dejanj sodišče prosto določi rok glede na okoliščine primera, ta rok pa je lahko podaljšljiv na predlog stranke. Gre za sodni rok, v katerem mora upnik na način in v višini plačati zahtevani predujem za izvedbo izvršilnih dejanj. Stranka pa lahko v roku, ki teče po pozivnem sklepu za plačilo predujma, predlaga bodisi podaljšanje roka za plačilo predujma, bodisi poda predlog za odlog izvršbe ali predlog za znižanje predujma, sodišče pa mora o takšnem predlogu odločiti, saj ima vsaka stranka pravico do odločitve o pravnem sredstvu. Pri tem mora sodišče upoštevati, da ni zgolj pomemben naziv upnikove vloge, temveč njegova vsebina. Vendar upnik prezre, da tako iz njegove vloge z dne 25. 2. 2016, kot iz vloge z dne 29. 3. 2016 ne izhaja zahtevek o znižanju predujma, s čemer bi sodišče prve stopnje lahko odločalo. Z omenjenima vlogama je upnik zgolj podal delni umik predloga za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je v skladu s 43. členom ZIZ o tem predlogu že odločilo s pravnomočnim sklepom z dne 31. 3. 2016. Upnik v pritožbi nepravilno zasleduje stališče, da bi sodišče prve stopnje omenjeni vlogi moralo šteti kot vlogo za znižanje predujma, saj to iz vlog ne izhaja. Na upniku kot gospodarju postopka namreč je, da sodišču posreduje vloge oziroma svoje zahtevke. Če tega zahtevka ni, sodišče o njem tudi ni dolžno odločiti. Sodišče prve stopnje zato glede na vsebino upnikovih vlog ni bilo dolžno odločati niti o podaljšanju roka za plačilo predujma niti o tem, da se že določeni predujem zniža, kar pomeni, da je bil upnik po pozivnem sklepu z dne 23. 3. 2016 dolžan plačati zahtevani predujem v znesku 800,00 EUR v roku 15. dni od prejema sklepa. Pri tem pa je bil upnik tudi izrecno opozorjen na posledice neplačila predujma po drugem odstavku 38. člena ZIZ.

9. Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja tudi, da je sodna praksa oblikovala stališče, da zamuda roka za plačilo predujma ne rezultira nujno v izgubi pravic, pridobljenih v izvršilnem postopku, pri čemer pa se upnik v pritožbi ne sklicuje na nobeno sodno prakso. Nasprotno pa je sodna praksa že zavzela stališče, da so posledice prepozno plačanega predujma enake kot posledice neplačila predujma in rezultirajo k ustavitvi na podlagi drugega odstavka 38. člena ZIZ. Upnik je k pritožbi zoper izpodbijani sklep predložil dokazilo o plačilu predujma z dne 22. 5. 2018, kar je v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep. Gre za prepozno plačilo predujma, upnik pa je bil v pozivnem sklepu z dne 23. 3. 2016 izrecno opozorjen, da mora predujem plačati v 15. dneh od prejema sklepa. Ker tako upnik predujma ni plačal v roku, predloga za njegovo znižanje oziroma podaljšanje roka za plačilo pa ni podal, je plačilo, izvedeno skoraj po 2. letih prepozno in ga zato zadenejo enake posledice kot v primeru, če predujma sploh ne bi plačal.

10. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, upnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwNTQ1