VSL Sklep Cst 393/2018

Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 33, v nadaljevanju pd) je sodišče prve stopnje odločilo:

„1. Začne se postopek osebnega stečaja nad dolžnikom:

osebno ime: A. A.

naslov: ...

rojstni datum: ...

Dolžnik je ob izdaji tega sklepa vpisan v Poslovnem registru RS kot podjetnik oziroma zasebnik s temi podatki: A. A. - ODVETNICA, L., matična številka: 000, davčna številka: 000

2. Za upravitelja se imenuje B. B.

3. Ugotovi se, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Poslovno svetovanje B. B. s.p., matična številka: 000.“

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da je upnica Banka, d. d. dne 4. 9. 2017 predlagala začetek stečajnega postopka nad dolžnico rekoč, da ji le-ta po stanju na dan 22. 8. 2017 dolguje 59.911,13 EUR. Dolg izvira iz pogodbe o potrošniškem hipotekarnem kreditu št. 000 z dne 23. 4. 2008, ki je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa SV 343/08 notarke D. D. (v nadaljevanju: pogodba). S to pogodbo je upnica dolžnici dala kredit v višini 100.000,00 EUR, ki se ga je dolžnica zavezala kredit vrniti v 180 mesečnih obrokih. Ti so ob sklenitvi pogodbe znašali 878.10 EUR mesečno. Ker pa je zadnje plačilo dolžnica izvedla 7. 1. 2016, potem pa ne več, je proti njej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. S sklepom I 862/2016 z dne 30. 8. 2016 je Okrajno sodišče v Ljubljani dovolilo izvršbo zaradi izterjave 1.974,04 EUR. Vendar ker ima dolžnica svoj transakcijski račun blokiran že od 9. 3. 2015, je bila izvršba neuspešna. Zato je 4. 9. 2017 proti dolžnici predlagala še začetek stečajnega postopka. Ker dolžnica na številne opomine k poravnavi pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni reagirala, je upnica namreč že 8. 11. 2016 odstopila od pogodbe in zahtevala plačilo celotnega kredita. Na dan odpovednega roka 23. 11. 2016 je njena obveznost znašala 56.316,01 EUR, po stanju na dan 22. 8. 2017 pa že 59.911,13 EUR. Presodilo je, da je dolžnica plačilno nesposobna, to svojo presojo pa je oprlo na določilo druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

Pritožba dolžnice in odgovor upnice

3. Proti temu sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila (pd 36 ter 41 in 42). Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "razveljavi in predlog za uvedbo postopka osebnega stečaja zoper njo zavrže ali zavrne in razveljavi sklep o imenovanju izvršitelja, upniku pa naloži povračilo stroškov stečajnega postopka, razvidnih iz njenih vlog na prvi stopnji in iz specifikacije na koncu te vloge, v roku 8 dni".

4. V odgovoru na pritožbo je upnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6. V nadaljevanju obrazložitve je odgovorjeno na odločilne pritožbene očitke po vrstnem redu iz pritožbe.

7. Pritožnica uvodoma očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo "več bistvenih kršitev Zakona o pravdnem postopku“ (v nadaljevanju: ZPP). Prva je v tem, (1) da dolžnica v Sloveniji nima registrirane nobene dejavnosti in (2) da osebe s podatki A. A., ..., v registru prebivalstva enostavno ni, saj ima dolžnica naslov v Londonu. Zato je nedopustno, da je sodišče objavilo sklep o oklicu stečaja zoper njo kot odvetnico in še to z nepravilnim naslovom, s čemer je kršilo določilo 17. člena ZFPPIPP.

8. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Iz poslovnega registra Slovenije, ki je objavljen na internetnih straneh tega registra je razvidno, da je dolžnica tam še vedno vpisana tako, kot izhaja iz zadnjega odstavka 1. točke izreka izpodbijanega sklepa. Zatrjevani drugačen naslov dolžnice v sklepu o začetku stečajnega postopka od tistega, na katerem ima stalno prebivališče, pa ne predstavlja bistvene kršitve določil stečajnega postopka. Po določilu 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je (relativna) bistvena kršitev določb stečajnega postopka podana takrat, kadar sodišče med postopkom kakšno določbo uporabi nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost ali pravilnost sklepa. Trenutno (zgolj) drugačen naslov dolžnika, od tistega, ki ga je nekoč imel, pa na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa nima vpliva.

9. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da dolžnica upnici ničesar ne dolguje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnica v 4. členu pogodbe zavezala upnici kredit vrniti v 180 zaporednih mesečnih zneskih. Ta znesek je ob sklenitvi pogodbe znašal 878,10 EUR. Vsak obrok po tem določilu pogodbe zapade v plačilo vsakega prvega meseca (zadnji pa bi zapadel 1. 5. 2023). Pritožnica odločilni prvostopenjski ugotovitvi, da po januarju 2016 pogodbenih obveznosti ni več izpolnjevala, ni nasprotovala. Ker je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen šele 4. 9. 2017, ne drži, da upnica svoje terjatve ni verjetno izkazala. Pritožnica namreč ni navedla, da bi vsaj do naroka za začetek stečajnega postopka 19. 7. 2018 upnici, kateri je dotlej dolgovala že 32 obrokov vsaj po 878,10 EUR, katerikoli obrok poravnala.

10. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je dolžničin dolg, ki naj bi izviral iz sklepa o izvršbi, neobstoječ iz razloga, ker bi morala upnica zatrjevano "sporno" terjatev najprej terjati od zastaviteljice E. A., ker da se je z zavarovanjem dolga s hipoteko na njeni nepremičnini celotna obveznost vračila dolga iz pogodbe prevalila na zastaviteljico. Kaj takega iz sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 37/2013 z dne 11. 6. 2013, na katerega se v prid pravilnosti svojega pravnega stališča sklicuje pritožnica, ne izhaja.

11. V zadevi III Ips 37/2013 je upnik predlagal začetek stečajnega postopka proti zastaviteljici, to je proti realni dolžnici, ne pa proti osebni dolžnici. V tej odločbi, ki je povzeta tudi v pritožbi, pa je VS RS med drugim zapisalo: "Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno sodno prodajo svoje zastavljene nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice (od zastaviteljice) plačila hipotekarne terjatve ...". Zapisalo je tudi, da je "predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka“. Upnica v predmetni zadevi pa je storila prav to. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložila proti osebni dolžnici A. A., ne pa proti realni dolžnici E. A. Glede na navedeno ne drži, da je izpodbijani sklep v očitnem nasprotju z uveljavljeno sodno prakso. Torej je zmotno tudi pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.

12. Pritožbeno stališče, da neizvršitev sklepa o izvršbi I 862/2017 ne pomeni trajne plačilne nesposobnosti zato, ker ta sklep še ni pravnomočen, je pravno zmotno. Zakaj je zmotno, je pojasnjeno v nadaljevanju.

13. Po določilu prvega odstavka 46. člena ZIZ se začne izvršba opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Skladno z določilom drugega odstavka istega člena upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Izjemo od tega pravila pa določa tretji odstavek 46. člena ZIZ, po katerem se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri OPP pod pogojem, da predlogu za izvršbo predloži izvršilni naslov.

14. Z 2. točko izreka citiranega sklepa o izvršbi I 862/2018 je bila (med drugim) proti dolžnici dovoljena izvršba tudi z rubežem denarnih sredstev dolžnice pri organizacijah za plačilni promet. To izvršbo je sodišče dovolilo na podlagi izvršilnega naslova, notarskega zapisa. Torej tudi pravnomočnost sklepa o izvršbi I 862/2016 z rubežem denarnih sredstev pri OPP za obstoj domneve trajnejše nelikvidnosti dolžnika po drugi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ni pomembna.

15. Ta sklep je bil izdan 30. 8. 2016, vendar do uvedbe postopka osebnega stečaja 4. 9. 2017 še ni bil izvršen. Glede na navedeno bi domnevo iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP pritožnica izpodbila le, če bi navedla in dokazala, da je dolg iz citiranega sklepa o izvršbi do uvedbe stečajnega postopka plačala. Tega pa, kot je pojasnjeno zgoraj, ni storila. Prvostopenjski ugotovitvi, da ta izvršba (razen glede zneska 293,43 EUR, stroškov vnosa v znesku 21,00 EUR in bančnih stroškov v znesku 8,00 EUR) ni bila uspešna, niti ni nasprotovala.

16. Določilo o zapadlosti vsakega posameznega obroka iz 4. člena pogodbe, po katerem mora dolžnica te obroke plačevati do vsakega 1. v mesecu, je jasno. Zato je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je nastopila upniška zamuda zato, ker „upnica dolžnice ni obveščala o o spremembi anuitet glede na EURIBOR“. Dolžnica bi morala upnici, če bi je ta dejansko ne bi obveščala o višini vsakokratne anuitete, plačevati vsaj v pogodbi navedeni znesek.

17. Iz določila drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 234. člena istega zakona izhaja, da lahko dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstoja. Zato je zmotno njeno pritožbeno stališče, da bi sodišče samo moralo preverjati stanje na njenih računih. Pač pa je dolžnica tista, ki bi morala zatrjevati in dokazati svojo dobro likvidnost. Tega pa z zatrjevanjem, da je iz kartice e-davki za dolžnico z dne 16. 7. 2018 razvidno, da je celo v preplačilu davkov, ker je samo letos plačala več kot 8.000,00 EUR FURS, kot tudi poplačala druge dolgove, ter da sredstev o priznanju nagrade v zadevi ... v višini 40.000,00 EUR, še ni prejela, ni storila.

18. Sodišče začne stečajni postopek nad insolventnim dolžnikom iz razloga (1) trajnejše nelikvidnosti ali (2) zaradi insolventnosti zaradi dolgoročne plačilne nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o dolžničini insolventnosti oprlo na presojo, da je trajneje nelikvidna, ne pa da je dolgoročno plačilno nesposobna. Zato s pritožbenim zatrjevanjem, da je solastnica nepremičnine ID znak 000-000-78, pri čemer vrednost njenega deleža znaša vsaj 130.000,00 EUR, dolžnica domneve insolventnosti na podlagi svoje trajnejše nelikvidnosti ni izpodbila.

19. Kot rečeno, je sodišče prve stopnje presojo o dolžničini insolventnosti oprlo na določilo druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ne pa na kakšno drugo domnevo. Zato pritožbeno sodišče na pritožbeno stališče o tem, da je "trajneje nelikvidna oseba, ki ima blokirane vse bančne račune in ne more v daljšem obdobju plačevati svojih obvez, ne pa, če ima blokiran samo del svojih računov in v razumnih rokih ali po pravnomočnih sklepih o izvršbi svoje obveznosti plačuje in ima poleg tega še veliko vredno nepremično premoženje", ne odgovarja.

20. Prav tako ne odgovarja na pritožbeni očitek, da je "nedopustna in protispisna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da gre v predmetnem stečajnem postopku za dva upnika", saj ta navedba na odločitev o začetku stečajnega postopka ni pomembno (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

21. Po določilu drugega odstavka 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP lahko sodišče preloži narok, če stranka ne pride na sodišče iz zdravstvenih razlogov, vendar le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva tako, da ji onemogoči prihod na sodišče. V takem primeru mora stranka predložiti ustrezno zdravniško opravičilo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče kar petkrat ugodilo predlogu stečajne dolžnice za preložitev narokov, ki so bili razpisani za 5. 12. 2017, 16. 1. 2018, 20. 2. 2018, 20. 2. 2018, 18. 4. 2018 in 14. 6. 2018. Prošnji za preložitev naroka 19. 7. 2018 pa ni ugodilo med drugim tudi zato, ker dolžnica ustreznega zdravniškega potrdila ni predložila. Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje glede na zgornje okoliščine dolžnici odvzelo možnost sodelovanja na naroku za uvedbo postopka osebnega stečaja. Nenazadnje je celo iz vabila na specialistični pregled z dne 13. 7. 2018, ki ga je dolžnica vložila v spis s predlogom za preložitev naroka dne 19. 7. 2018 v angleškem jeziku razvidno, da lahko prosi za preložitev pregleda 19. 7. 2018, če se ga takrat ne more udeležiti.

22. Ugotovitve sodišča o terjatvah dolžnice do drugih upnikov za odločitev o pritožbi proti izpodbijanemu sklepu niso pomembne. Zato se s pritožbeno navedbo, iz katere izhaja, da dolžnica dolgov proti drugim upnikom nima, ni ukvarjalo.

23. Pritožnica je za primer, da bi sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, predlagala, naj zadevo dodeli drugemu sodniku. Ker je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, že iz tega razloga tega ni storilo.

24. Že zato, ker je pritožba proti odločitvi o imenovanju upravitelja vložena le pogojno, to je za primer, če pritožbeno sodišče sklep o začetku postopka osebnega stečaja (1. točka izpodbijanega sklepa) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, se pritožbeno sodišče s pritožbo proti odločitvi o postavitvi stečajnega upravitelja ni ukvarjalo.

25. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, ki ga je dolžnica zavzela v dopolnitvi pritožbe z dne 27. 7. 2018 (pd 41 in 42), da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja proti njej nedopusten tudi zato, ker iz pogodbe izhaja, da se bo v primeru neplačevanja kredita upnik poslužil le izvršilnega postopka. O tem, da je upnica, predno je vložila predlog za začetek stečajnega postopka proti dolžnici, sprožila kar dva izvršilnega postopka, enega proti njej, drugega proti zastaviteljici, ni sporno. Da pa lahko v primeru insolventnosti dolžnika, ki nastopi zato, ker je izvršba neuspešna, upnik predlaga izvršilni postopek zaradi insolventnosti, pa izhaja iz 2. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

26. Drži pritožbena navedba, da iz pogodbe (drugi odstavek 11. člena) izhaja, da mora upnik pred izjavo o odstopu od pogodbe, dolžnico pisno obvestiti in ji dati 15-dnevni rok za plačilo zapadlih obveznosti, če dveh zaporednih anuitet ne plača. Ker je to upnica tudi storila, kar dokazujejo k predlogu predloženi pozivi, na katere se sodišče prve stopnje pravilno sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je neutemeljen pritožbeni očitek, da dolžnica pisnih izjav o zapadlosti dolga ni prejela. Prejela jih ni zato, ker jih, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na pošti ni dvignila, upnika pa o tem, da se je (in kdaj se je) preselila v Anglijo, ni obvestila.

27. S pritožbenimi navedbami o tem, da je upnica zagrešila kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem odstavku 228. člena KZ-1 in kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. člena KZ-1 ni ukvarjalo, ker te pritožbene navedbe glede na zgornje razloge, na presojo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nimajo vpliva.

28. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 293/2016
• VSRS Sklep I R 79/2023
• VSRS Sklep I R 204/2023, enako tudi VSRS Sklep I R 203/2023