VSL Sklep Cst 68/2019

Jedro

V skladu z določbo 5. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi. Zakon torej veže nastanek taksne obveznosti na pravnomočnost vsake odločbe o delitvi, torej vsakega sklepa o razdelitvi splošne ali posebne razdelitvene mase. Iz navedenega izhaja, da se tudi taksa odmeri za vsak sklep o delitvi posebej, glede na znesek, ki je na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase ob vsaki delitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse z dne 18. 1. 2019, ki ga je stečajna upraviteljica vložila dne 18. 1. 2019 (PD 235), kot neutemeljen zavrnilo.

2. Upraviteljica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da plačilna naloga z dne 18. 1. 2019 razveljavi oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je upraviteljica dne 17. 12. 2018 sodišču predložila dva končna načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase (enega je označila z oznako II, drugega pa s IV). Na podlagi teh je sodišče dne 31. 12. 2018 izdalo dva sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (PD 225 in 226), ki sta pravnomočna. Posledično je izdalo tudi dva plačilna naloga za plačilo sodne takse in sicer:

- za sodno takso v zvezi s sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 21. 12. 2018 (PD 226) po tar. št. 5114 ZST-1 v znesku 78,00 EUR in

- za sodno takso v zvezi s sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 31. 12. 2018 (PD 225) po tar. št. 5114 ZST-1 v znesku 1.112,40 EUR.

5. V stečajnem postopku se v skladu s tar. št. 5114 taksne tarife (ki je sestavni del Zakona o sodnih taksah - ZST-1) odmeri povprečna taksa po 16. členu ZST-1 s količnikom 1,2, vendar največ v znesku 2.000,00 EUR. V skladu z določbo prvega odstavka 24. člena ZST-1 pa se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse v zvezi s sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase dne 31. 12. 2018 – PD 226, upoštevalo kot znesek, ki je bil na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase, znesek 2.944,47 EUR in odmerilo takso v višini 78,00 EUR, pri odmeri sodne takse v zvezi s sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 31. 12. 2018 – PD 225, pa je upoštevalo kot znesek, ki je bil na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase, znesek 165.600,81 EUR in odmerilo takso v višini 1.112,40 EUR.

7. Upraviteljica trdi, da je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo za vsako razdelitev stečajne mase posebej, kar naj ne bi bilo skladno z določbami ZST–1. Navaja, da ZST-1 v 24. členu določa, da se za povprečno takso v stečajnem postopku vrednost predmeta določi po vsoti zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase. Sodišče prve stopnje bi tako, po stališču upraviteljice, moralo v danem primeru sodno takso odmeriti z enim plačilnim nalogom, od vsote zneskov za razdelitev po obeh sklepih o delitvi (165.600,81 EUR + 2.944,47 EUR), torej od zneska 168.532,88 EUR. Sodna taksa bi tako v danem primeru znašala le 1.112,40 EUR in ne še dodatnih 78,00 EUR.

8. V skladu z določbo 5. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za povprečno takso v stečajnem postopku ob pravnomočnosti odločbe o delitvi. Zakon torej veže nastanek taksne obveznosti na pravnomočnost vsake odločbe o delitvi, torej vsakega sklepa o razdelitvi splošne ali posebne razdelitvene mase. Iz navedenega izhaja, da se tudi taksa odmeri za vsak sklep o delitvi posebej, glede na znesek, ki je na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase ob vsaki delitvi.

9. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno izdalo dva plačilna naloga in sicer za vsak sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase posebej.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

04.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 142/2020
• Sklep I Up 1235/2004
• VSL sklep Cst 72/2011