VSL Sklep Cst 680/2018

Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča je zmotno pritožbeno stališče pritožnika, da mu je sodišče z odločitvijo o skupni (paketni) prodaji obeh poslovnih deležev na javni dražbi onemogočilo uveljaviti predkupno pravico le na enem poslovnem deležu. Z odločitvijo o prodaji dveh poslovnih deležev kot celote, predkupnemu upravičencu ni prenehala predkupna pravica na nobenem od poslovnih deležev, saj se s sklepom o prodaji ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca.

Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni zagotovilo pravice do sodnega varstva, ker mu najprej ni priznalo pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji z argumentacijo o preuranjeni zahtevi za sodno varstvo, sedaj pa mu očita, da je s pritožbo zoper sklep o soglasju prepozen. Po zavrženju pritožbe predkupnega upravičenca zoper sklep o prodaji, je predkupni upravičenec neutemeljeno pričakoval, da bo lahko v primeru uspešne prodaje, v naslednji fazi postopka prodaje, s pritožbo zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi dosegel spremembo odločitve o prodaji. Moral bi predvideti, da bo moral v primeru, če se odloči za nakup obeh poslovnih deležev, kot tudi v primeru, če bo vztrajal pri nakupu le enega od dveh poslovnih deležev, to svojo pravico uveljaviti na pravilen način v postopku izvedbe prodaje na javni dražbi, ne pa s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predkupnega upravičenca D. d. o. o. zoper sklep z dne 9. 10. 2018, s katerim je dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 4. 9. 2018, katere predmet je prodaja dveh poslovnih deležev stečajnega dolžnika v družbi S. d. o. o. za ceno 2.162.000,00 EUR.

2. Predkupni upravičenec se je zoper sklep pritožil. Izpodbija ga v celoti iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava.

3. Stečajni upravitelj je podal odgovor na pritožbo predkupnega upravičenca s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno pa, da jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru sta bila predmet prodaje dva poslovna deleža stečajnega dolžnika v družbi S. d. o. o. Vsak od njiju znaša 22,6943% osnovnega kapitala. Družba S. d. o. o. ima pet poslovnih deležev. Imetnik prej navedenih dveh poslovnih deležev je K. d. o. o. - v stečaju, imetnik treh poslovnih deležev, ki znašajo 22,6943%, 24,5098% in 7,4074% osnovnega kapitala, pa je družba D. d. o. o. Na vsakem od prodajanih poslovnih deležev stečajnega dolžnika je imela družba D. d. o. o. zakonito predkupno pravico, ki je določena v četrtem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da imajo družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo, če z družbeno pogodbo ni drugače določeno, pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.

6. Če bi poslovna deleža prodajal družbenik, nad katerim ne bi bil začet stečajni postopek, bi moral ravnati v skladu z določilom petega odstavka 481. člena ZGD-1, ki določa, da mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, druge družbenike (oziroma drugega družbenika) pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih (oziroma ga) pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. K. d. o. o. - v stečaju pa svoja dva poslovna deleža prodaja v stečajnem postopku, v katerem veljajo posebna pravila o uveljavitvi zakonite predkupne pravice (347. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

7. Če se premoženje, ki je predmet zakonite predkupne pravice, v stečajnem postopku prodaja na javni dražbi (kot se je prodajalo tudi v konkretnem primeru), predkupni upravičenec lahko uveljavi predkupno pravico tako, da plača varščino za udeležbo na dražbi, na dražbi izjavi, da uveljavlja predkupno pravico, in podpiše prodajno pogodbo ter plača celotno kupnino v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Predkupni upravičenec na način, ki je predpisan v 4. točki drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, v konkretnem primeru ni uveljavljal predkupne pravice. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da predkupni upravičenec v ugovoru ni izpodbijal ugotovitve stečajnega upravitelja, da ni plačal varščine za udeležbo na dražbi in da na dražbi ni podal izjave, da uveljavlja predkupno pravico. Zato je navedena dejstva štelo za priznana. Ker predkupni upravičenec ni vplačal varščine in k dražbi ni pristopil, je njegova predkupna pravica prenehala po določbi druge alineje 1. točke drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, po kateri predkupna pravica predkupnega upravičenca preneha, če je ne uveljavi tako, kot je določeno v 4. točki tega odstavka.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je zmotno pritožbeno stališče pritožnika, da mu je sodišče z odločitvijo o skupni (paketni) prodaji obeh poslovnih deležev na javni dražbi v konkretnem primeru onemogočilo uveljaviti predkupno pravico le na enem poslovnem deležu, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

9. V obravnavanem primeru se je predkupni upravičenec pritožil zoper sklep o skupni (paketni) prodaji obeh poslovnih deležev na javni dražbi za izklicno ceno 2.162.000,00 EUR za oba poslovna deleža, višje sodišče pa je njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo s sklepom Cst 298/2018 z dne 14. junija 2018. Z odločitvijo o prodaji dveh poslovnih deležev kot celote predkupnemu upravičencu ni prenehala predkupna pravica na nobenem od poslovnih deležev, saj se s sklepom o prodaji ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca¹. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja niti s pritožbenim stališčem, da je bila z odločitvijo o prodaji dveh poslovnih deležev skupaj predkupnemu upravičencu, ki je imel predkupno pravico na vsakem od poslovnih deležev, izvotlena njegova zakonska predkupna pravica in v tem okviru njegova pravica do izbire, da ne kupi obeh, pač pa le enega od dveh poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, v kateri je družbenik. V obrazložitvi sklepa Cst 298/2018 je bilo poudarjeno, da se oba poslovna deleža prodajata kot celota z namenom, da se pridobi najvišja možna cena. Tako je bilo namreč stališče upravitelja, ki ga je podal glede na opravljene priprave za prodajo dveh poslovnih deležev dolžnika v družbi v skladu z določbo 326. člena ZFPPIPP, po kateri mora upravitelj na podlagi pridobljenih informacij presoditi, kateri so najugodnejši pogoji prodaje glede rokov, v katerih jo je mogoče opraviti in kupnine, ki jo je mogoče doseči. V tem smislu je svoja stališča o neutemeljenosti pritožbe dodatno pojasnil tudi stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje.

10. V konkretnem primeru pritožnik v pritožbi poudarja, da nima denarja za nakup obeh poslovnih deležev, na katerih je imel predkupno pravico, kar pa na odločitev ne vpliva. Pritožbeno sodišče pritrjuje argumentom stečajnega upravitelja v odgovoru na pritožbo, da v stečajnem postopku upravitelj ni bil dolžan prilagoditi pogoje prodaje finančnim zmožnostim predkupnega upravičenca, pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnik ni ponudil (razen nezadostnih sredstev za nakup obeh poslovnih deležev) nobenih drugih okoliščin, ki bi v okoliščinah konkretnega primera eventualno narekovale presojo o kršitvi pravice predkupnega upravičenca, da uveljavi pravico do nakupa le enega poslovnega deleža².

11. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da pritožnik ni uspel izpodbiti materialnopravno pravilnega stališča sodišča prve stopnje, da bi moral predkupni upravičenec, ki je imel predkupno pravico na obeh poslovnih deležih, plačati varščino, pristopiti na javno dražbo in podati izjavo, da uveljavlja predkupno pravico. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da bi moral na ta način uveljavljati predkupno pravico tudi v primeru, če jo je imel namen uveljaviti le na enem poslovnem deležu; v tem primeru pa tudi navesti na katerem. Ker pritožnik ni uveljavljal predkupne pravice na način, ki je določen 4. točki drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP na nobenem od dveh poslovnih deležev, ki sta se prodajala na javni dražbi, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je predkupna pravica pritožnika na obeh prodanih poslovnih deležih stečajnega dolžnika v družbi S. d. o. o. prenehala.

12. Drugačno pritožbeno stališče po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljeno. Pritožnik se je res zoper sklep o prodaji poslovnih deležev pritožil ter v pritožbi zatrjeval, da mu je s prodajo dveh poslovnih deležev kot celote onemogočeno uveljavljanje predkupne pravice le na enem poslovnem deležu, vendar te izjave upravitelj pri prodaji pravilno ni štel kot izjave predkupnega upravičenca, da na katerem od dveh poslovnih deležev uveljavlja predkupno pravico, saj predkupni upravičenec niti ni plačal varščine niti ni pristopil k javni dražbi. Posledično sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo ugotoviti, da upravitelj ni izvedel postopka ugotavljanja sprejema najvišje cene za predmet prodaje po 2. in 3. točki drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP. Kako bi se odvila javna dražba v primeru, če bi predkupni upravičenec plačal varščino, pristopil na javno dražbo ter izjavil, da uveljavlja predkupno pravico na posameznem, konkretno določenem poslovnem deležu, ki se je prodajal na javni dražbi, pa ni mogoče predvideti, ker do take situacije v konkretnem primeru ni prišlo.

13. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni zagotovilo pravice do sodnega varstva, ker mu najprej ni priznalo pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji z argumentacijo o preuranjeni zahtevi za sodno varstvo, sedaj pa mu očita, da je s pritožbo zoper sklep o soglasju prepozen. Po zavrženju pritožbe predkupnega upravičenca zoper sklep o prodaji, je predkupni upravičenec neutemeljeno pričakoval, da bo lahko v primeru uspešne prodaje, v naslednji fazi postopka prodaje s pritožbo zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi dosegel spremembo odločitve o prodaji. Moral bi predvideti, da bo moral v primeru, če se odloči za nakup obeh poslovnih deležev, kot tudi v primeru, če bo vztrajal pri nakupu le enega od dveh poslovnih deležev, to svojo pravico uveljaviti na pravilen način v postopku izvedbe prodaje na javni dražbi, ne pa s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem. Neutemeljeno je njegovo stališče, da izpodbijani sklep ni vsebinsko obrazložen, saj so razlogi sodišča prve stopnje o tem, zakaj je pritožniku prenehala predkupna pravica na prodanih poslovnih deležih dolžnika v družbi S. d. o. o. jasni, razumljivi in materialnopravno pravilni.

14. S tem se izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo razloga za zavrnitev soglasja k pogodbi³ med stečajnim dolžnikom in kupcem dveh poslovnih deležev stečajnega dolžnika v družbi S. d. o. o. iz razlogov, ki jih je uveljavljal kot nepravilnosti pri skupni prodaji dveh premoženjskih enot predkupni upravičenec z ugovorom, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

15. Ker pritožnik s pritožbo zoper sklep ni uspel uveljaviti nobenega od razlogov, ki jih je uveljavljal s pritožbo, niso pa podani niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj s sklepom Vrhovnega sodišča III Ips 85/2016 z dne 25. 10. 2016.
² Primerjaj s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 80/2007.
³ Primerjaj pogoje za izdajo soglasja k pogodbi po sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

28.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 494/2019
• VSL sklep Cst 79/2011
• VSL sklep Cst 80/2011