VSL Sklep I Cp 109/2019

Jedro

Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno nepremičnino z ID znakom: del stavbe 000-821-249 in ID znakom: del stavbe 000-821-250, katere solastnika sta predlagatelja, vsak do 11/50 in nasprotna udeleženka do 14/25, tako da prejmeta predlagatelja v solast nepremičnino 000-821-249 vsak do 1/2, nasprotna udeleženka pa v izključno last nepremičnino 000-821-250. Sklenilo je, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom¹.

2. Proti takšnemu sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Ne strinja se s stališčem prvega sodišča, da je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina. Ob nakupu spornih nepremičnin s strani predlagateljev kot kupcev je šlo za pridobitev solastnega deleža. Iz prodajne pogodbe z dne 13. 10. 2016 izhaja, da je bil predmet pogodbe poleg posameznih stanovanjskih delov št. 201 in 236, katerih lastnica do celote je bila prodajalka S. P., še solastninska pravica na posameznem delu št. 249 in 250 do 11/25. Po sodni poravnavi II P 2885/2009-II z dne 18.6.2013 predlagatelja nista pridobila nobenih pravic, ker subjektivne meje pravnomočnosti sodne poravnave ne morejo biti širše od subjektivnih meja sodbe. Velja pravilo, da se tiče pravnomočnost le tistih oseb, ki so bile stranke v pravdi. Zaključki o vzpostavitvi dejanske etažne lastnine so glede na vsebino prodajne pogodbe, ki govori le o solastniškem deležu, nepravilni. Sicer pa pred odsvojitvijo lastninske pravice ni prišlo do realizacije sodne poravnave. Kljub sproženemu nepravdnemu postopku za vzpostavitev etažne lastnine N 484/2014, ki še ni pravnomočen, prodajalec, nenazadnje tudi predlagatelja, niso tam uveljavljali svoje lastninske pravice na posameznem delu 000-821-248 (pravilno 249), ki naj bi predlagateljema po oceni sodišča pripadal. Da dejanska etažna lastnina vendarle ni bila vzpostavljena, izhaja tudi iz 6. alineje prvega odstavka prvega člena prodajne pogodbe, iz katerega je razvidno, da je bila nasprotni udeleženki podana ponudba za odkup deleža predlagateljev. Tak zapis bi bil ob predpostavki, da sporni posamezni del dejansko pripada predlagateljema na podlagi sodne poravnave, odveč.

Nasprotna udeleženke se tudi ne strinja z načinom delitve solastnega premoženja v skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri odločanju je treba upoštevati okoliščine, ki se nanašajo na udeležence postopka in na predmet delitve. Sodišče ni upoštevalo oteženo razpolaganje z nasprotni udeleženki dodeljeno nepremičnino. Dejstvo je, da nasprotna udeleženka v stanovanjski stavbi nima druge etažne lastnine. Dodeljeni posamezni del, ki predstavlja v naravi sušilnico v izmeri 17,8 m2, je neiztržljiv. Predlagatelja pa bi s pridobitvijo tudi tega dela dobila dodatni prostor, s katerim bi se povečala tržna vrednost njunega stanovanja. Pri presoji upravičenega interesa so najodločilnejši kriteriji prav lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere ter osebne potrebe in interesi, ki nakazujejo, da delitev solastnega premoženja, kot ga je opravilo sodišče, ni ustrezna.

3. Predlagatelja sta na vročeno pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na dveh pravnih podlagah. Ker je delitev v tej zadevi obravnavani solastni stvari opravilo pravilno že v okviru 70. člena SPZ, se pritožbenemu sodišču ni treba podrobneje opredeljevati do pritožbenih očitkov, ki se tičejo vprašanja, ali je bila na njej res že oblikovana dejanska etažna lastnina.

6. Predmet delitve sta dva posamezna dela v večstanovanjski stavbi na naslovu P. 13 in 15. Po podatkih spisa in med udeleženci je nesporno, da je na stavbi P. 13 in 15 potekal postopek dokončanja etažne lastnine po pravilih Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) in da je bila s sklepom z dne 16. 10. 2017 opr. št. II N 484/2014 (ki v času izdaje izpodbijanega sklepa sicer ni bil pravnomočen, je pa postal s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2126/2018 z dne 21. 11. 2018) vzpostavljena/dokončana etažna lastnina na stavbi, med drugim tudi na posameznih delih stavbe 000-821-249 in 000-821-250, v solasti predlagateljev in nasprotne udeleženke. Ta posamezna v naravi ločena dela v pritličju stavbe sta bila v preteklosti evidentirana v okviru posameznega dela stavbe 000-821-101. Vzpostavitev etažne lastnine na stanovanjski stavbi ni ovira za uveljavljanje upravičenj (iz naslova stvarne pravice) glede posameznega dela v tem postopku.

7. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, mora o načinu delitve stvari odločiti sodišče. V skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ je primarni način delitve fizična delitev, ostali načini pa predstavljajo le izjemo ob podanih pogojih. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku (fizična) delitev opravi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

8. Pri »upravičenem interesu« gre za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo dodelitev posameznih nepremičnin udeležencu postopka. Upoštevalo je njihovo lastništvo in lego sosednjih nepremičnin, osebne potrebe in njihove interese. Pritožnica ne zanika, da je mogoča fizična delitev z dodelitvijo posameznega dela. Delita se dva fizično ločena dela, pri čemer posamezni del št. 249 vrednostno ustreza solastniškemu deležu predlagateljev, posamezni del št. 250 pa solastniškemu deležu nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka tudi ne trdi, da bi za posamezni del, ki je bil dodeljen predlagateljema, izkazovala večji upravičen interes. Tekom postopka ni zatrjevala nobenega interesa za pridobitev kateregakoli posameznega dela v naravi. Sodišče prve stopnje je na podlagi neprerekanega dejstva, da posamezni del št. 249 že od leta 1992 predstavlja del stanovanja predlagateljev, s katerim tvori zaokroženo celoto, pravilno ugotovilo, da predlagatelja izkazujeta upravičen interes za ta posamezni del. Slednje potrjuje tudi sodna poravnava z dne 18. 6. 2013, s katero so etažni lastniki stavbe (med njimi tudi nasprotna udeleženka) pravni prednici (prodajalki) predlagateljev priznali lastninsko pravico na tem delu (sobi v izmeri 16 m2, v sklopu posameznega dela stavbe s tedanjim ID 000-821-101), in da se je na tej podlagi tudi izvedla geodetska razdelitev na dva (obravnavana) dela. Prostor s št. 249 je sestavni del stanovanja št. 201, ki je v lasti predlagateljev.

9. Zatrjevano dejstvo, da nasprotna udeleženka v stavbi nima v lasti drugega posameznega dela, dodeljeni pa predstavlja v naravi sušilnico, ne more biti podlaga za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. V zakonu ni opore, da bi se lahko predlagatelja sililo odkupiti nasprotni udeleženki dodeljeni del, čeprav gre za sosednji prostor od sobe dodeljene predlagateljema. Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča. Če pa pritožnica skuša prepričati pritožbeno sodišče, da bi moralo sodišče glede teh posameznih delov uporabiti peti odstavek 70. člena SPZ², jima pritožbeno sodišče odgovarja, da niso izpolnjeni kumulativno zahtevani pogoji iz te določbe.

10. Vse pritožbene navedbe so torej neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP) dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo o njih odločeno s sklepom z dne 30.11.2018 (red. št. 20) zoper katerega ni bila vložena pritožba.
² Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.

Datum zadnje spremembe:

20.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3033/2016
• Sklep II Ips 625/2009
• VSL sklep I Cp 2988/2012