VSL Sklep Cst 91/2019

Jedro

Tudi višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da glede na navedene okoliščine, ob upoštevanju skupnih dolgov, ni primerna določitev najkrajšega preizkusnega obdobja, ki ga sicer zakon določa v razponu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o začetku postopka odpusta obveznosti spremenilo v 2. točki izreka tako, da se preizkusno obdobje skrajša na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 31. 8. 2021.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vse potrebne okoliščine, vendar pa ni pravilno določilo preizkusnega obdobja, ki bi smelo trajati največ dve leti. Stečajna dolžnica in njen partner bosta ostala brez premoženja, z dvema mladoletnima hčerama, partner stečajne dolžnice je srčni bolnik, v stečajnem postopku in od septembra 2018 brez dohodkov, glede na svojo starost pa se tudi ne more prijaviti na Zavodu na zaposlovanje. Zaradi začetka postopka osebnega stečaja je bila dolžnica izbrisana iz imenika odvetnikov, 4. 9. 2018 pa je pričela poslovati kot samostojna podjetnica, vendar ne more opravljati storitev odvetnice in je zato pri pridobivanju poslov zelo omejena. Vse prispevke tekoče plačuje, vendar pa zaradi neporavnanih obveznosti iz obdobja pred začetkom stečaja nima pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Sklicuje se na navedbe upraviteljice v zvezi z novejšimi smernicami, po katerih je treba dati podjetnikom/zasebnikom čim prej novo priložnost. Ne glede na dolžino preizkusnega obdobja pa navadni upniki v postopku osebnega stečaja ne bodo poplačani, saj je priznanih za približno 100.000,00 EUR prednostnih terjatev. Takoj po izteku preizkusnega obdobja bo lahko stečajna dolžnica začela poslovati kot odvetnica, tako da ji bo lažje pridobivati prihodke in bo lahko poplačala vsaj prednostne terjatve. Dolžnica je bila dovolj stigmatizirana že s kazenskim postopkom, ki pa je bil neutemeljen. Preizkusna doba, daljša od dveh let, upnikom ne koristi, temveč izključno povzroča težave stečajni dolžnici, ki je že dovolj pretrpela, izgubila vse premoženje in ji je onemogočeno opravljanje poklica, ki ga je opravljala 26 let. Prednostne upnike pa bo morala tako ali tako poplačati. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj predlogu dolžnice ni v celoti ugodilo, temveč je zgolj navedlo, da pozitivna zakonodaja določa preizkusno dobo v razponu od dveh do petih let ter da meni, da je tri leta primerna preizkusna doba. Navedlo ni nobenega razloga ali okoliščine, zaradi katerih bi morala biti preizkusna doba daljša od dveh let.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče preizkusno obdobje določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih letih od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je dolžnica stara 56 let, da ima dva mladoletna otroka, da je partner prav tako v postopku osebnega stečaja na podlagi iste obveznosti in starejši od 65 let, da je prezadolženost predvsem posledica nakupa sredstev iz stečaja nad M. d.d. v letu 2011, ki je bil neuspešen zaradi bančne krize, ki je ni bilo mogoče predvideti, znesek dolga pa znaša cca 20 mio EUR. Prav tako je upoštevalo, da se je nad dolžnico neutemeljeno vodil kazenski postopek.

6. Pritožnica se strinja z ugotovitvijo dejanskega stanja, ne strinja pa se z uporabo materialnega prava, ki določa, kako se določi preizkusno obdobje. Očitek, da naj bi sodišče prve stopnje ne obrazložilo, zakaj je primerno preizkusno obdobje treh let, ni utemeljen. Tudi višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da glede na navedene okoliščine, ob upoštevanju skupnih dolgov, ni primerna določitev najkrajšega preizkusnega obdobja, ki ga sicer zakon določa v razponu. Sodišče prve stopnje je vse relevantne okoliščine pravilno upoštevalo, v skladu z njimi pa je tudi pravilno določilo preizkusno obdobje. Upoštevalo je tudi to, da je dolžnica v težkem položaju, pa tudi dejstva v zvezi z neutemeljenim vodenjem kazenskega postopka. Okoliščine primera pa nikakor ne opravičujejo določitve najkrajšega preizkusnega obdobja.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

03.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 103/2020
• VSL Sklep Cst 23/2020
• VSL sklep Cst 625/2016