VSL sklep Cst 414/2018

Jedro

Ni podana procesna ovira pravnomočnosti po 319. členu ZPP, saj o sami izločitveni pravici upnika na poslovnem prostoru - lokalu (s sodbo) še ni bilo pravnomočno odločeno. Takšna razlaga je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi v skladu s 158. členom Ustave, ki lastnost pravnomočnosti pripisuje zgolj pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno odločbo državnega organa. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.

ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.

V tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da upnikova izločitvena pravica preneha, če v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe po prvem ali drugem odstavku tega člena. Vendar pa je treba, po presoji pritožbenega sodišča, določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP razlagati ob upoštevanju objektivnih mej pravnomočnosti tako, da izločitvena pravica preneha le z ozirom na uveljavljeno pravno in dejansko podlago zahtevka. Nenazadnje je lastninska pravica ustavna kategorija in kot taka uživa posebno varstvo, zato se v njo lahko posega zgolj v omejenih, v zakonu izrecno določenih pravilih. Drugačna razlaga določb ZFPPIPP, ki bi širila primere, v katerih izločitvena pravica preneha, bi po presoji pritožbenega sodišča pomenila poseg v pravico iz 33. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 4324) sklenilo, da se zavrže prijava izločitvene pravice A. A. na nepremičnini z ID znakom: del stavbe 0000-2948-4 (p.d. 4125).

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. A. (p.d. 4339). V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izločitvenemu zahtevku ugodi oziroma da stečajni upraviteljici naloži preizkus prijavljene izločitvene pravice. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Stečajna upraviteljica je vložila odgovor na pritožbo. V njem je navajala, da po vsebini ne gre za identičen predmet izločitvene pravice. Izločitveni zahtevek je bil delno že priznan, v prerekanem delu pa je nepremičnina šele po prijavi izločitvene pravice pridobila lastno ZK oznako zaradi naknadne vzpostavitve etažne lastnine na stavbi, v kateri se predmetni poslovni prostor nahaja. Tako sedaj tej nepremičnini pripada tudi parcela, na kateri je bila izločitvena pravica upnika že v celoti priznana. Meni, da je prišlo po vložitvi prve prijave izločitvene pravice do spremenjenih okoliščin, zaradi česar je pritožba stečajnega upnika utemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je stečajni upnik dne 7. 9. 2017 vložil prijavo izločitvene pravice na v izreku navedeni nepremičnini. Nadalje je ugotovilo, da je stečajni upnik izločitveno pravico na istih nepremičninah prijavil že 7. 11. 2012 ter da je bila ta tudi že preizkušena v končnem seznamu preizkušenih terjatev, izdelanem 7. 10. 2013. Na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je zato kasneje vloženo prijavo iste pravice zavrglo.

6. Upnik v pritožbi pojasnjuje, da je s prijavo izločitvene pravice z dne 7. 11. 2012 prijavil izločitveno pravico na nepremičninah: poslovni prostor – gostinski lokal v pritličju stavbe na naslovu ..., stoječ na parceli št. 001 in 002 k. o. 0000 ... v izmeri 64,23 m2, št. P10 – P15, nadalje je prijavil izločitveno pravico na parceli št. 003 k. o. 0000 ..., ki predstavlja teraso navedenega lokala ter na dveh parkirnih mestih v prvi kletni etažni številka 63 in 64, to je posameznih delih z ID znakoma 0000–2521–63 in 0000–2521–64. Stečajna upraviteljica je prijavljeno izločitveno pravico na terasi in dveh parkirnih mestih priznala, prerekala pa je izločitveno pravico na poslovnem prostoru – gostinskem lokalu in sicer iz razloga, ker etažna lastnina na stavbi, v kateri se omenjeni poslovni prostor nahaja, še ni bila vzpostavljena. Nepremičnina, ki v naravi predstavlja lokal, je šele po prijavi izločitvene pravice pridobila lastno zemljiškoknjižno oznako (ID znak del stavbe 0000–2948-4), pripada pa ji tudi parcela št. 003 k. o. 0000 ..., ki v naravi predstavlja teraso, na kateri je bila upniku izločitvena pravica že v celoti priznana. Navaja, da ne gre za povsem identičen predmet izločitvene pravice. Nadalje tudi navaja, da mu je stečajna upraviteljica dne 12. 11. 2013 izstavila ZK dovolilo, vendar podpis na njem ni bil overjen, zaradi česar vpisa v zemljiško knjigo ni mogel doseči. Upnik nadalje tudi opozarja, da je tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP v neskladju z 2. členom, prvim odstavkom 23. člena in 33. členom Ustave RS, saj v primerjavi z upniki, ki izločitve pravice niso prijavili v roku, nesorazmerno omejuje pravico do sodnega varstva lastninske pravice upnika.

7. Postopek po prvi prijavi izločitvene pravice z dne 7. 11. 2012 se je zaključil s preizkusom izločitvene pravice v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 10. 2013 v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev z dne 17. 10. 2013. Ker upnik tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice ni vložil, ne drži, da bi bila sočasno v teku dva postopka, tako da smiselna uporaba tretjega odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.

8. Prav tako tudi ni podana procesna ovira pravnomočnosti po 319. členu ZPP, saj o sami izločitveni pravici upnika na poslovnem prostoru - lokalu (s sodbo) še ni bilo pravnomočno odločeno. Takšna razlaga je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi v skladu s 158. členom Ustave, ki lastnost pravnomočnosti pripisuje zgolj pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno odločbo državnega organa. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.

9. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik utemeljeno opozarja na to, da ZFPPIPP ne vsebuje izrecne določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi. V zvezi s (ponovno) prijavo izločitvene pravic je zato treba upoštevati določbo tretjega odstavka 299. člen ZFPPIPP, po kateri izločitveno pravica ne preneha, tudi če upnik zamudi s prijavo. Navedena določba torej upniku ne zapira vrat za (ponovno) prijavo izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka. Takšno razlago podpira tudi ureditev, kot izhaja iz določbe 299.a člena ZFPPIPP, po kateri je treba v stečajnem postopku (po uradni dolžnosti) upoštevati zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, čeprav izločitvena pravica niti ni bila prijavljena.

10. V tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da upnikova izločitvena pravica preneha, če v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe po prvem ali drugem odstavku tega člena. Vendar pa je treba, po presoji pritožbenega sodišča, določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP razlagati ob upoštevanju objektivnih mej pravnomočnosti tako, da izločitvena pravica preneha le z ozirom na uveljavljeno pravno in dejansko podlago zahtevka.¹ Nenazadnje je lastninska pravica ustavna kategorija in kot taka uživa posebno varstvo, zato se v njo lahko posega zgolj v omejenih, v zakonu izrecno določenih pravilih. Drugačna razlaga določb ZFPPIPP, ki bi širila primere, v katerih izločitvena pravica preneha, bi po presoji pritožbenega sodišča pomenila poseg v pravico iz 33. člena Ustave RS.

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je ob odločanju o tej zadevi iz razlogov, ki so razvidni iz navedene obrazložitve, zavzelo drugačno materialnopravno stališče, kot izhaja iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 32/2017 z dne 31. 1. 2017. Pri tem je upoštevalo, da je Ustavno sodišče v odločbi Up-273/17-18, U-I-47/17-17 z dne 14. 6. 2018 zavrnilo zgolj očitek o očitni napačnosti stališč v navedeni odločbi, ni pa pritrdilo materialnopravnim stališčem pritožbenega sodišča v navedeni zadevi. Pritožbeno sodišče se je zato pri odločanju o sedaj obravnavani zadevi oprlo na na prepričljive vsebinske razloge iz odklonilnega ločenega mnenja ustavne sodnice dr. Dunje Jadek Pensa k navedeni odločbi ustavnega sodišča, v katerem je ta zavzela drugačno stališče ter ponudila ustavno skladno razlago določb ZFPPIPP.

12. Kot izhaja iz navedb upnika v pritožbi, se je dejansko stanje po prvi prijavi izločitvene pravice z dnem 7. 11. 2012 spremenilo, saj je kasneje prišlo do vknjižbe etažne lastnine v zemljiško knjigo na njegove stroške, kot tudi do izstavitve ZK dovolila s strani stečajne upraviteljice. Pri tem je sedanje stanje tako, da pripada posameznemu delu stavbe z ID oznako 0000-2948-4 (lokal) tudi terasa, saj je slednja vknjižena kot posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, in sicer v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine ID znak 0000-2948-4. Ker je bila ob prvi prijavi upniku izločitvena pravica na lokalu prerekana, izločitvena pravica na terasi pa priznana, bi sprememba, do katere je prišlo z vzpostavitvijo etažne lastnine ter vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo, povzročila, da bi upnik (dokončno) izgubil lastninsko pravico na terasi, na kateri mu je bila izločitvena pravica že priznana. Po presoji pritožbenega sodišča imetniku pravica ne more biti okrnjena, ne da bi bil izveden zakonsko določen postopek, v katerem ima nosilec pravice možnost sodelovati. Pritožbeno sodišče je zato sledilo navedbam upnika v pritožbi, ki jim pritrjuje tudi stečajna upraviteljica, da je prišlo po prvi prijavi do spremenjenih okoliščin, zaradi česar je treba dopustiti prijavo izločitvene pravice z dne 7. 9. 2017.

13. Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba pritožbi ugoditi, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vrnitev zadeve v nov postopek ni potrebna, saj sodišče prve stopnje o prijavi ne bo ponovno odločalo, temveč jo bo predložilo stečajni upraviteljici, da se o njej izreče.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

------------------------------------------------

¹Tudi iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP na izhaja, da se prijava terjatve oziroma izločitvene pravice v postopku preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, preizkuša po vsem možnih podlagah. Iz navedene določbe izhaja zgolj to, da sodišče nepopolne prijave ne vrača v popravo po 108. členu ZPP oziroma je ne zavrže kot nepopolne.

Datum zadnje spremembe:

21.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cpg 110/2017
• VSRS Sodba II Ips 45/2021
• VSRS Sklep II DoR 274/2020