VSL Sklep Cst 433/2018

Jedro

Pravilnost prodaje in njena skladnost z zakonom se je presojala ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je bil objavljen istega dne in je postal pravnomočen. Zaradi pravnomočnosti teh sklepov se šteje, da je njuna vsebina pravilna in resnična, kasneje pa se v sam način prodaje in doseženo ceno ne da več posegati. Tu pa se obravnava sklep o izročitvi nepremičnin, s katerim stečajno sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na v izreku navedenih nepremičninah, ki so last osebno odgovorne družbenice M. K. do celote, v korist kupca U. R., pri teh nepremičninah se po uradni dolžnosti opravijo izbrisi morebitnih vknjiženih bremen po 2. in 3. točki prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP in opravijo ostali vpisi (izbrisi) po drugem odstavku 89. člena v zvezi s 96. členom ZZK-1 ter da je ta sklep podlaga za vknjižbo lastninske pravice in druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1.

2. Zoper navedeni sklep se je osebno odgovorna družbenica pravočasno pritožila. Navaja, da so bile nepremičnine prodane pod realno vrednostjo, gre pa za kmetijska zemljišča, za katera velja poseben zakon – Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki natančno določa postopek prodaje takih zemljišč. Zemljišče je treba ponuditi v odkup Upravni enoti; če ta odkloni, mora prodajalec objaviti ponudbo, ki mora biti objavljena na Upravni enoti 30 dni. Upravitelj pa je postopal nezakonito, ponudba ni visela na Upravni enoti, nepremičnine pa je prodal sosedu. Pritožnici bo s tem nastala nenadomestljiva škoda, saj so bile nepremičnine prodane nezakonito in povsem pod realno vrednostjo, pri čemer je šlo za prvo prodajo. Upravitelj je ravnal v škodo upnikov in pritožnice, izvedensko mnenje vsebuje bistveno višjo ceno za manj nepremičnin, kot jih je bilo prodanih. Kupoprodajna pogodba je zato izpodbojna. Sodišče zato poziva, da po uradni dolžnosti razveljavi to pogodbo. Obstaja sum, da je upravitelj ravnal malomarno in je storil celo kazniva dejanja pri upravljanju premoženja družbe, zato je podana kazenska ovadba zoper upravitelja. Do razjasnitve zadeve bi moralo sodišče prekiniti postopek.

3. Pritožbo je vložil tudi K. K., vendar pa je sodišče prve stopnje 25. 7. 2018 izdalo sklep, da se njegova pritožba šteje za umaknjeno – ta sklep je postal pravnomočen 14. 8. 2018.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Način prodaje in izklicna cena sta bila predmet sklepa o prodaji z dne 16. 9. 2017 (PD 141), ki je bil objavljen 16. 11. 2017 in postal pravnomočen 13. 12. 2017 (331. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pravilnost prodaje in njena skladnost z zakonom se je presojala ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 29. 3. 2018 (PD 184), ki je bil objavljen istega dne in je postal pravnomočen 1. 5. 2018 (341. člen ZFPPIPP). Zaradi pravnomočnosti teh sklepov se šteje, da je njuna vsebina pravilna in resnična, kasneje pa se v sam način prodaje in doseženo ceno ne da več posegati. Tu pa se obravnava sklep o izročitvi nepremičnin, s katerim stečajno sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (zgolj in samo to, o ostalem pa na podlagi zakonskih določil odloči zemljiškoknjižno sodišče, razen ko so potrebne še druge odločitve za njegovo odločitev, kar pa v obravnavani zadevi ni slučaj; ker pa nepotrebni sklepi ne vplivajo na položaj pritožnice, se višjemu sodišču s tem ni bilo treba ukvarjati). Tak sklep se izda po plačilu kupnine (prvi in drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP) in le to se preverja ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnin. Da kupnina ne bi bila plačana, pa pritožnica ne zatrjuje.

6. Ravnanja upravitelja, ki je po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine predlagal izdajo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu, ni mogoče oceniti kot nezakonitega, temveč velja ravno nasprotno. Tak postopek je zakonit. Kakršnokoli škodo (pritožnica zatrjuje zgolj, da je ta nenadomestljiva), ki je zaradi prodaje nastala pritožnici, je mogoče pripisati predvsem neaktivnosti pritožnice v času, ko je bil izdan sklep o prodaji, zoper katerega pa se ni pritožila, s čimer je pristala na izklicno ceno in pogoje prodaje.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, saj se o ceni in tem, ali je bila prodaja izvedena tudi v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih v tej fazi postopka ne more več presojati, plačilo kupnine pa ni sporno. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

05.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 30/2020
• VSL Sklep Cst 576/2020
• VSL sklep III Cp 502/2000