VSL Sklep I Cp 1014/2018

Jedro

Pritožnica se ne strinja z ravnanjem sodediča, ki je po smrti zapustnice razpolagal s spornim denarnim zneskom. Če je bilo njegovo razpolaganje neupravičeno, bi pritožnica smela terjati plačilo njenemu dednemu deležu ustreznega dela navedenega zneska, vendar gre v tem primeru za spor med dedičema, o katerem ne odloča zapuščinsko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva zapustnice na njenem varčevalnem računu pri Banki, d. d., denarna sredstva po pogodbi o vezavi kratkoročnega tolarskega depozita pri isti banki z dne 16. 7. 2003 ter neizplačane pokojninske dajatve pri ZPIZ za obdobje od 1. 10. 2016 do 9. 10. 2016. Za dediče je na podlagi zakona in vstopne pravice po zapustničinih bratih in sestri razglasilo zapustničine nečake in nečakinje: A. M., B. M. in V. M., vsakega do 1/9, I. M. in C. M., vsakega do 1/6, ter A. K. do 1/3 zapuščine.

2. Zoper navedeni sklep se je brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga pritožila dedinja I. M. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo obseg zapuščine. V zapuščino spada tudi terjatev do V. M. v znesku 1.940,00 EUR, ki ga je posthumno dvignil z zapustničinega bančnega računa. Zahteva, naj ga sodišče pozove k vrnitvi navedenega zneska v zapuščino, saj bo šele takrat mogoča njena poštena delitev.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič V. M., ki s pritožbo ne soglaša. Poudarja, da je sporni znesek dvignil z računa zapustnice in z njim plačal njen pogreb, ker je bila takšna njena želja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede na izid zapuščinske obravnave pravilno ugotovilo obseg zapuščine oz. sestavo zapuščinske mase. Ta po 123. členu Zakona o dedovanju (ZD) predstavlja stvari in pravice (vključno s terjatvami), ki so zapustnici pripadale ob njeni smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje. V tem trenutku je zapuščina po samem zakonu prešla na njene dediče (132. člen ZD), ki do njene delitve skupno upravljajo in razpolagajo z zapuščino (prvi odstavek 145. člena ZD).

6. Pritožnica je sodelovala na zapuščinski obravnavi. Pojasnilu sodišča, katero premoženje sestavlja zapuščino, ni oporekala. Še več, niti v pritožbi ni pojasnila, čigava naj bi bila sporna terjatev. Ker je ta nastala v času, ko zapustnica ni bila več živa, ne gre za njeno terjatev in zato ne sodi v njeno zapuščino.

7. Glede na pritožbene trditve se zdi, da se pritožnica ne strinja z ravnanjem sodediča, ki je po smrti zapustnice razpolagal s spornim denarnim zneskom. Če je bilo njegovo razpolaganje neupravičeno, bi pritožnica smela terjati plačilo njenemu dednemu deležu ustreznega dela navedenega zneska, vendar gre v tem primeru za spor med dedičema, o katerem ne odloča zapuščinsko sodišče. Pritožnica bo morala zato svoje morebitne zahtevke zoper sodediča uveljavljati v pravdi.

8. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

26.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 772/2010
• VSL Sklep I Cp 805/2021
• VSK sodba Cp 57/2012