<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Dopolnilna sodba I Cpg 580/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.580.2017.1.COR
Evidenčna številka:VSL00015151
Datum odločbe:21.08.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopolnilna sodba na drugi stopnji - odločitev o stroških postopka - dopolnitev sodbe

Jedro

V primeru, ko izrek sodbe vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega v celotnem delu preostanka zahtevka, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe.

Ker je dolžnost povračila stroškov odvisna od končnega uspeha v postopku, sodba in dopolnilna sodba pa tvorita celoto, izdaja dopolnilne sodbe posledično vpliva tudi na stroškovno odločitev, zato je višje sodišče sodbo dopolnilo tudi pri odločitvi o pravdnih in pritožbenih stroških.

Izrek

Predlogu za izdajo dopolnilne sodbe se ugodi in se sodba višjega sodišča I Cpg 580/2017 z dne 26. junija 2018 dopolni tako, da se:

- v drugem odstavku I. točke izreka za besedilom "602.862,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila" doda: " in za znesek 40.828,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2017 do plačila",

- v drugi alinei I. točke izreka za besedilom "9.061,81 EUR" doda "in 1.085,45 EUR",

- v II. točki izreka sodbe za zneskom "1.457,23 EUR" doda še besedilo: "in 894,31 EUR.".

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 26. 6. 2018 je višje sodišče razsodilo:

I. Pritožbi se delno ugodi in se:

- točka I. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 139242/2013 z dne 5. 9. 2013 razveljavi za znesek 137.662,84 EUR in tožbeni zahtevek v tem delu zavrne,

- točka IV. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 9.061,81 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

V preostalem delu (602.862,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila) se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.457,23 EUR stroškov pritožbenega postopka.

2. Dne 17. 7. 2018 je tožeča stranka predlagala izdajo popravne sodbe, podrejeno pa izdajo dopolnilne sodbe, ker višje sodišče ni odločilo o delu zahtevka tožeče stranke.

3. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je utemeljen.

4. Višje sodišče je o predlogu odločalo na podlagi določil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Ta v prvem odstavku 325. člena določa, da če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni.

5. Višje sodišče je s sodbo z dne 26. 6. 2018 odločilo o pritožbi tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 3429/2014 z dne 8. 3. 2017, ki se je v I. točki izreka glasila:

"I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 139242/2013 z dne 5. 9. 2013 ostane v veljavi v naložitvenem in stroškovnem delu za 740.525,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila."

Pritožbi tožene stranke je višje sodišče delno ugodilo, in sicer za glavnico 106.173,80 EUR in zakonske zamudne obresti, ki so tekle od 30. 7. 2013 do plačila, ki je bilo dne 23. 3. 2017. Ob uporabi programa za izračun obresti na spletni strani sodišča celoten znesek znaša 137.662,84 EUR, zato je, kot je razvidno iz izreka prve alinee I. točke sodbe z dne 26. 6. 2018, višje sodišče v tej višini razveljavilo sklep o izvršbi in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

6. Tožeča stranka v svojem predlogu navaja, da je višje sodišče v izreku sodbe z dne 26. 6. 2018 od nekapitalizirane glavnice (sklep o izvršbi je ostal v veljavi za 740.525,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila) odštelo kapitalizirano glavnico (na dan 23. 3. 2017), plačano družbi P. s strani tožene stranke (137.662,84 EUR). Trdi, da je dejansko napaka v drugem odstavku izreka sodbe, ki govori o tem, v katerem delu terjatve se pritožba zavrne (602.862,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila). Razlika med kapitalizirano glavnico prvega zneska (po odštetju plačila) in kapitalizirano glavnico drugega zneska 602.862,89 EUR (del, v katerem je sodba potrjena), je 40.828,07 EUR,1 zato primarno predlaga, da višje sodišče v popravni sodbi znesek 602.862,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do 23. 3. 2017 nadomesti s kapitaliziranim zneskom 822.488,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2017 do plačila.

7. Skladno s 328. členom ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Vendar višje sodišče ugotavlja, da pri predlogu tožeče stranke ne gre za odpravo take vrste napake oziroma pomanjkljivosti v izreku sodbe, zato predlog za izdajo popravne sodbe ni utemeljen. Posledično je tako neutemeljen tudi predlog, da višje sodišče posledično spremeni tudi odločitev o stroških prvostopenjskega in pritožbenega postopka (odmerjeni so bili po uspehu tožeče stranke s 602.862,89 EUR).

8. Kot je bilo deloma že pojasnjeno zgoraj, je po odločitvi sodišča prve stopnje sklep o izvršbi ostal v veljavi za 740.525,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do plačila, iz obrazložitve sodbe višjega sodišča pa izhaja, da je bil razveljavljen za glavnico 106.173,80 EUR in zakonske zamudne obresti od te glavnice od 30. 7. 2013 do 23. 3. 2017. Če od kapitalizirane glavnice 740.525,73 EUR (kar je 960.150,96 EUR) odštejemo kapitaliziran znesek 137.662,84 EUR, dobimo 822.488,12 EUR in ker kapitalizirana glavnica od 602.862,89 EUR znaša 781.660,05 EUR, se izkaže, da razlika znaša 40.828,07 EUR, o kateri višje sodišče ni odločilo, saj v tem delu pritožbe tožene stranke v drugem odstavku izreka ni zavrnilo.

9. Višje sodišče tako v izreku svoje sodbe ni odločilo o delu terjatve tožeče stranke, in sicer znesku 40.828,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2017 dalje do plačila (znesek predstavlja razliko med s strani prvostopenjskega sodišča priznano glavnico tožeči stranki, kapitalizirano na dan plačila P., zmanjšano za kapitalizirano glavnico, plačano P. in kapitaliziranim zneskom, ki ga je višje sodišče navedlo v drugem odstavku I. točke izreka svoje sodbe).

10. V primeru, ko izrek sodbe vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega v celotnem delu preostanka zahtevka, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Višje sodišče zato ugotavlja, da je predlog tožeče stranke za izdajo dopolnilne sodbe utemeljen in je o predlogu odločilo tako, kot izhaja iz prve alinee izreka te sodbe.

11. Ker je dolžnost povračila stroškov odvisna od končnega uspeha v postopku, sodba in dopolnilna sodba pa tvorita celoto, izdaja dopolnilne sodbe posledično vpliva tudi na stroškovno odločitev, zato je višje sodišče sodbo dopolnilo tudi pri odločitvi o pravdnih in pritožbenih stroških.

12. Tožeča stranka je vtoževala 907.205,64 EUR (z zakonskimi zamudnimi obrestmi), uspela pa je s 634.351,93 EUR (to je 907.205,64 EU, zmanjšano za 166.679,91 in 106.173,80 EUR; upoštevane so glavnice brez akcesorijev), kar znaša 70% uspeh.

13. Sodišče prve stopnje je stroške tožeče stranke odmerilo na 18.288,15 EUR, tožene stranki pa 8.848,15 EUR. Glede na uspeh gre torej tožeči stranki 12.801,71 EUR (70% odmerjenih stroškov), toženi stranki pa 2.654,45 EUR (30% odmerjenih stroškov) in je po medsebojnem pobotu dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti še 10.147,26 EUR stroškov pravdnega postopka. Ker je s sodbo višje sodišče že odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 9.061,81 EUR stroškov pravdnega postopka, gre posledično tožeči stranki še razlika, 1.085,45 EUR, zato je višje sodišče dopolnilo tudi drugo alineo I. točke izreka svoje sodbe tako, kot izhaja iz druge alinee izreka te dopolnilne sodbe.

14. V pritožbenem postopku je tožena stranka uspela s 106.173,80 EUR od izpodbijanih 740.525,73 EUR, kar je 14%. Pritožbene stroške tožene stranke je višje sodišče odmerilo na 13.030,60 EUR. Glede na uspeh ji je bila tožeča stranka dolžna povrniti 19%, sedaj pa le še 14%, kar znaša 1.824,28 EUR. Za odgovor na pritožbo je tožeča stranka priglasila 4.855,60 EUR. Glede na uspeh ji gre sedaj 86% oziroma 4.175,82 EUR. Po medsebojnem pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 2.351,54 EUR pritožbenih stroškov in ker je višje sodišče s sodbo odločilo le o 1.457,23 EUR, je treba sodbo tudi v tem delu dopolniti za razliko 894,31 EUR, kot izhaja iz tretje alinee izreka te dopolnilne sodbe.

-------------------------------
1 a) 740.525,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do 23. 3. 2017 znaša 960.150,96 EUR. 960.150,96 EUR - 137.662,84 EUR znaša 822.488,12 EUR.b) 602.862,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2013 do 23. 3. 2017 znaša 781.660,05 EUR.Razlika med 822.488,12 EUR in 781.660,05 EUR je 40.828,07 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 325, 325/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1ODAz