<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 274/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.274.2018
Evidenčna številka:VSL00014311
Datum odločbe:08.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Majda Lušina (preds.), Majda Irt (poroč.), Mojca Hribernik
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:postopek za delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - vzpostavitev etažne lastnine - črna gradnja - legalizacija gradnje

Jedro

SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je. Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi.

Izrek

Pritožbi predlagateljice se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnini parc. št. 3844/1 in 3683/2, obe k. o. X, katerih solastnika sta predlagateljica do 5/8 in nasprotni udeleženec do 3/8, razdružita tako, (1) da se delitev opravi s prodajo nepremičnin in z razdelitvijo izkupička (I. točka izreka), (2) da se bo prodaja, če jo bosta obe stranki predlagali najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, opravila po določbah 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; II. točka izreka), (3) po poteku tega roka pa lahko vsak udeleženec predlaga prodajo po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ; III. točka izreka). Hkrati je sodišče odločilo še o stroških postopka, ki znašajo skupaj 3.177,50 EUR in sta jih stranki dolžni nositi glede na delež solastništva razdružujočih nepremičnin, kar ob poračunu že plačanih stroškov v postopku pomeni, da je dolžan nasprotni udeleženec predlagateljici v roku 15 dni povrniti še 491,56 EUR stroškov, v primeru zamude s pripadki (IV. točka). Preostale stroške nosita na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP udeleženca sama (V. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče glede parc. št. 3683/2, k. o. X pravilno ugotovilo, da je deljiva v naravi, napačno pa se je postavilo na stališče, da mora o obeh parcelah, ki se delita v tem postopku, odločiti enako. Za takšno stališče ni podlage v nobenem predpisu. Po 69. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je predmet delitve stvar, torej lahko sodišče o vsaki stvari, ki je predmet delitve, odloči drugače. Sodišče je za vsako nepremično izvajalo ločen dokazni postopek. Za delitev te nepremičnine je bilo tudi doseženo soglasje strank. Sklicuje se na drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ. Sodišče se je v zvezi z odločitvijo glede parc. št. 3844/1, k. o. X napačno sklicevalo na 100.a člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in na inšpekcijsko odločbo, saj ta v zvezi z nelegalno gradnjo ni bila izdana, pa tudi v zemljiški knjigi ni bila vpisana zaznamba nelegalne gradnje. Sodišče mora upoštevati stanje, kakršno obstoji v času izdaje odločbe, ne pa bodočih negotovih stanj - t. j. da lahko pride do izdaje odločbe v naslednjih dneh. Sodišče si 100.a člen ZZK-1 tudi napačno razlaga. Napačno je stališče, da bi bili morebitni vpisi zaznambe nelegalne gradnje ovira tudi za vpise na podlagi pravnomočne sodne odločbe. To potrjuje sodna praksa v zadevi VSK CDn 390/2013. Obrazložitev je v tem delu tudi sama s sabo v nasprotju. Če velja, da odločbe o razdružitvi ne bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo, to velja tudi za prodajo na javni dražbi. Pritožbeno sodišče je v zadevah II Cp 1832/2013 in II Cp 3181/2014 že zavzelo stališče, da SPZ in ZNP nimata posebnih določb glede umestitve predmeta delitve v prostor in ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve umeščen v prostor skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdelitvi v stanju, v kakršnem je, kljub temu, da je nasprotni udeleženec izvršil nelegalno gradnjo. Z vzpostavitvijo etažne lastnine ne bi šlo za obid 16. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj ta člen določa le, da je treba objekte, za katere je izdano gradbeno dovoljenje, vpisati v register stavb, ne pa, da objektov, za katere dovoljene ni izdano, vanj ni mogoče vpisati. Takih določb nima niti Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). SPZ daje izrazito prednost delitvi v naravi, civilna delitev pa je izjema. Med razlogi za nemožnost delitve v naravi ni določil o nelegalni gradnji.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za postopek delitve nepremičnin v solastnini. Predmet obravnave je materialnopravno urejen v SPZ, postopek pa se vodi po pravilih ZNP. Vsak solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času (69. člen), pri čemer si mora sodišče pri delitvi prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari, če ta ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (70. člen SPZ).

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku odločilo, da se delitev opravi civilno, s prodajo spornih nepremičnin in razdelitvijo kupnine. Glede nepremičnine parc. št. 3844/1, k. o. X, ki v naravi predstavlja parcelo, na kateri stojita stanovanjska hiša in garaža, je (s pomočjo izvedencev) ugotovilo, da je fizična delitev nepremičnine v stanju, v kakšnem je v naravi, mogoča1, vendar je presodilo, da oviro za takšno odločitev predstavlja dejstvo, da je del stanovanjske hiše (prizidek)2 črna gradnja, za katero pa ne obstaja soglasje solastnikov za legalizacijo. Šele legaliziran objekt bi bil sposoben za vpis stavbe z etažno lastnino v kataster stavb. Odločitev za civilno delitev nepremičnine parc. št. 3683/2, k. o. X, ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče, pa je sodišče prve stopnje temeljilo na dejstvu, da mora o delitvi vseh nepremičnin odločiti enotno oziroma na enak način, zato je v posledici nezmožnosti fizične razdelitve nepremičnine parc. št. 3844/1, k. o. X tako odločilo tudi glede nepremičnine parc. št. 3683/2, k. o. X.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma pritrjuje pritožbenemu ugovoru o zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da bi prišlo z vzpostavitvijo etažne lastnine na nepremičnini parc. št. 3844/1, k. o. X do obida določbe 16. člena ZGO-1. Dikcije navedene zakonske določbe ni mogoče razlagati v smeri, da objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni izdano, ni mogoče vpisati v kataster stavb. Stališče, da pomanjkanje gradbenega dovoljenja ne predstavlja ovire za navedeni vpis, potrjuje tudi deseti odstavek 81. člena ZEN, po katerem vpis stavbe, zgrajene brez predpisanih dovoljenj v kataster stavb, ne pomeni njene legalizacije.3

8. Pritožnica se pravilno sklicuje tudi na sodno prakso pritožbenega sodišča v zadevah II Cp 3181/2014 in II Cp 1832/20134, v katerih je pritožbeno sodišče že pojasnilo, da SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je.5 Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi6, nasprotno stališče sodišča prve stopnje pa je zmotno. Ker je sodni izvedenec pojasnil, da je upoštevajoč sedanje dejansko stanje nepremičnine fizična delitev možna, sodišče pa si mora v postopku delitve solastnine stvari prizadevati predvsem zanjo (šele če ta ni mogoča, odloči upoštevaje druge možnosti iz 70. člena SPZ), je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nepravilen.

9. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita tudi napačne razloge za odločitev o civilni delitvi nepremičnine parc. št. 3683/2, k. o. X. Dolžnost enotne oziroma enake odločitve glede vseh nepremičnin, ki so predmet (enega) predloga za delitev nepremičnin v solastnini, iz zgoraj opredeljene relevantne zakonodaje ne izhaja.7 Iz dokaznega postopka tudi ne izhaja, da bi bili nepremičnini, ki sta predmet obravnavanega predloga, kakorkoli (funkcionalno) povezani oziroma da bi odločitev o fizični delitvi ene nepremičnine in civilni delitvi druge vplivala na njuno vrednost, zato tudi tu ni najti razloga za navedeno presojo.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi glede na navedeno ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v katerem naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj zapisanih stališč ponovno odloči o predlogu za delitev nepremičnin parc. št. 3844/1 in št. 3683/2, obe k. o. X ter za svojo odločitev navede razloge, ki bodo ta stališča upoštevali.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pisno pri naslovnem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji dostavek 105. člena ZPP).

-------------------------------
1 Ugotovilo je, da če se deli celoten stanovanjski objekt, skupaj s prizidkom, tako da se na stavbi vzpostavi etažna lastnina, lahko dosežemo stanje, v katerem postane vsak solastnik izključni lastnik določenega dela nepremičnine kot nove stvari.
2 Brez prizidka pa delitev nepremičnine v naravi po presoji sodišča prve stopnje ni mogoča.
3 Zakonodajalec v gradivu ob sprejemu navedene določbe navaja: „V kataster stavb se vpisujejo vse gradnje, ki izpolnjujejo pogoj stavbe, ne glede na legalnost gradnje. Primere nelegalnih gradenj rešuje druga zakonodaja, po porušitvi nelegalne gradnje se stavba izbriše iz katastra stavb na podlagi 95. člena tega zakona.“ (Poročevalec, št. 30, 20. 3. 2006)
4 Gl. še sklepa VSL II Cp 3102/2015 in II Cp 2653/2017.
5 Irelevantno je dejstvo, ali je nepremičnina potencialni predmet inšpekcijskega ukrepa.
6 Niti zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično namreč ne bi bila ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja (prim. sklep VSL II Cp 2653/2017).
7 Tudi sodišče prve stopnje sploh ni pojasnilo razlogov za takšno stališče - ni navedlo na podlagi katerih zakonskih določb se je postavilo na takšno stališče.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 69, 70
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 16
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 81, 81/10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NzQ2