<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 415/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.415.2018
Evidenčna številka:VSL00015352
Datum odločbe:05.09.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Valerija Jelen Kosi (preds.), Maja Jurak (poroč.), Lidija Nikolič Leskovšek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:prijava izločitvene pravice - ponovna prijava prerekane izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - res iudicata kot procesna ovira - preizkus prijavljenih terjatev - zaznamba spora - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve

Jedro

ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 4325) zavrglo prijavo izločitvene pravice stečajnega upnika S. d.o.o. na nepremičninah z ID znaki: del stavbe X-000, del stavbe X-001 in del stavbe X-002 (p.d. 3512).

2. Stečajni upnik je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pravočasno pritožbo (p.d. 4437). Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določil pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Stečajna upraviteljica je podala odgovor na pritožbo, v katerem je predlagala, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je stečajni upnik dne 29. 3. 2016 vložil prijavo izločitvene pravice na v izreku navedenih nepremičninah. Nadalje ugotovilo, da je stečajni upnik izločitveno pravico na istih nepremičninah prijavil že 14. 11. 2012 ter da je bila ta tudi že preizkušena v končnem seznamu preizkušenih terjatev, izdelanem 7. 10. 2013. Na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je zato kasneje vloženo prijavo iste pravice zavrglo.

6. Stečajni upnik v pritožbi navaja, da ZFPPIPP ne vsebuje določbe, ki bi urejala posledice ponovne prijave izločitvene pravice, v primeru, da je bila ta po prvi prijavi prerekana, določbe ZPP v zvezi s prepovedjo sočasnega teka dveh postopkov pa v tej zadevi tudi ni mogoče uporabiti. Napada stališče stečajnega sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na smiselno uporabo tretjega odstavka 189. člena ZPP, saj glede nepremičnine, ki je predmet uveljavljene izločitvene pravice, ne teče nobena pravda, po prvi prijavi pa tudi ne gre za odprto zadevo, o kateri bi sodišče še odločalo. Nadalje navaja, da je lastninska pravica ustavna kategorija in kot taka uživa posebno varstvo, zato se v njo lahko posega zgolj v omejenih, zakonsko določenih pravilih. Prav iz tega razloga ZFPPIPP glede uveljavljene izločitvene pravice postavlja milejša prekluzijska pravila v zvezi s prijavo izločitvene pravice po poteku roka za prijavo (299. člen ZFPPIPP) Te ni več mogoče uveljavljati zgolj tedaj, ko je premoženje prodano, drugih omejitev glede uveljavljanja izločitvene pravice pa ZFPPIPP ne predpisuje. Navaja še, da ima navedene nepremičnine vse od leta 2004 dalje v lastniški in dobroverni posesti, za katero ima tudi pravni naslov, to je pogodbo z dne 8. 7. 2004 in delilni načrt SV 000/09. To pomeni, da je sporne nepremičnine tekom stečajnega postopka tudi priposestvoval. Prilaga dodatna dokazila in dodatno pojasnjuje prenos nepremičnine po predloženem delitvenem načrtu.

7. Postopek po prvi prijavi izločitvene pravice z dne 14. 11. 2012 se je zaključil s preizkusom izločitvene pravice v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 10. 2013 v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev z dne 17. 10. 2013. Ker upnik tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice ni vložil, ne drži, da bi bila sočasno v teku dva postopka, tako da smiselna uporaba tretjega odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.

8. Prav tako tudi ni podana procesna ovira pravnomočnosti po 319. členu ZPP, saj o sami izločitveni pravici upnika (s sodbo) še ni bilo pravnomočno odločeno. Takšna razlaga je, po presoji pritožbenega sodišča, tudi v skladu s 158. členom Ustave, ki lastnost pravnomočnosti pripisuje zgolj pravnim razmerjem, urejenim s pravnomočno odločbo državnega organa. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice.

9. Po presoji pritožbenega sodišča pa nadalje pritožnik utemeljeno opozarja na to, da ZFPPIPP ne vsebuje izrecne določbe, ki bi stečajnemu upniku v primeru, da je njegova izločitvena pravica po prvi prijavi prerekana, prepovedovala, da le-to ponovno prijavi. V zvezi s (ponovno) prijavo izločitvene pravic je zato treba upoštevati določbo tretjega odstavka 299. člen ZFPPIPP, po kateri izločitveno pravica ne preneha, tudi če upnik zamudi s prijavo. Navedena določba torej upniku ne zapira vrat za (ponovno) prijavo izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka. Takšno razlago podpira tudi ureditev, kot izhaja iz določbe 299.a člena ZFPPIPP, po kateri je treba v stečajnem postopku (po uradni dolžnosti) upoštevati zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, čeprav izločitvena pravica niti ni bila prijavljena.

10. V tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP je sicer določeno, da upnikova izločitvena pravica preneha, če v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe po prvem ali drugem odstavku tega člena. Vendar pa je treba, po presoji pritožbenega sodišča, določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP razlagati ob upoštevanju objektivnih mej pravnomočnosti tako, da izločitvena pravica preneha le z ozirom na uveljavljeno pravno in dejansko podlago zahtevka.1 Nenazadnje pa upnik tudi utemeljeno navaja, da je lastninska pravica ustavna kategorija in kot taka uživa posebno varstvo, zato se v njo lahko posega zgolj v omejenih, v zakonu izrecno določenih pravilih. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje upnikovemu stališču, da bi drugačna razlaga določb ZFPPIPP, ki bi širila primere, v katerih izločitvena pravica preneha, pomenila poseg v pravico iz 33. člena Ustave RS.

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je ob odločanju o tej zadevi iz razlogov, ki so razvidni iz navedene obrazložitve, zavzelo drugačno materialnopravno stališče, kot izhaja iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 32/2017 z dne 31. 1. 2017. Pri tem je upoštevalo, da je Ustavno sodišče v odločbi Up-273/17-18, U-I-47/17-17 z dne 14. 6. 2018 zavrnilo zgolj očitek o očitni napačnosti stališč v navedeni odločbi, ni pa pritrdilo materialnopravnim stališčem pritožbenega sodišča v navedeni zadevi. Pritožbeno sodišče se je zato pri odločanju o sedaj obravnavani zadevi oprlo na na prepričljive vsebinske razloge iz odklonilnega ločenega mnenja ustavne sodnice dr. Dunje Jadek Pensa k navedeni odločbi ustavnega sodišča, v katerem je ta zavzela drugačno stališče ter ponudila ustavno skladno razlago določb ZFPPIPP.

12. V konkretnem primeru je iz prijave z dne 14. 11. 2012 razvidno, da je upnik izločitveno pravico na navedenih nepremičninah prijavil na podlagi sklenjene prodajne pogodbe (v zvezi z delitvenim načrtom o delitvi dela premoženja z dne 19. 6. 2009). Upnik je v kasnejši prijavi izločitvene pravice z dne 26. 3. 2016, poleg pogodbene podlage, navajal tudi, da jim je bila nepremičnina v letu 2004 izročena v posest ter da je družba S. d.o.o. na navedeni nepremičnini od tedaj dalje vršila lastniško posest. Razumeti je torej mogoče, da upnik v drugi prijavi smiselno zatrjuje, da je sporne nepremičnine priposestvoval tekom stečajnega postopka. To pa upnik navaja tudi v pritožbi. Iz navedenega je razvidno, da temelji druga prijava na drugačni dejanski in pravni podlagi kot prva prijava izločitvene pravice. O tem, ali je stečajni upnik nepremičnino priposestvoval, se stečajna upraviteljica še ni izrekla, nenazadnje zato, ker naj bi do priposestvovanja prišlo tekom stečajnega postopka oziroma po tem, ko je bila podana prva prijava izločitvene pravice. Že iz navedenega razloga je torej upnikova pritožba utemeljena.

13. Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba pritožbi ugoditi, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vrnitev zadeve v nov postopek ni potrebna, saj sodišče prve stopnje o prijavi ne bo ponovno odločalo, temveč jo bo predložilo stečajni upraviteljici, da se o njej izreče.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
1 Tudi iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP na izhaja, da se prijava terjatve oziroma izločitvene pravice v postopku preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, preizkuša po vsem možnih podlagah. Iz navedene določbe izhaja zgolj to, da sodišče nepopolne prijave ne vrača v popravo po 108. členu ZPP oziroma je ne zavrže kot nepopolne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 60, 60/4, 299, 299/3, 299a, 310, 310/3
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 189, 189/3, 319
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 33, 158

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NzM3