VSL Sklep II Ip 2742/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka zaradi celotnega poplačila upnikove terjatve. Upnika sta neutemeljeno nasprotovala dolžnikovemu ugovoru, v katerem je ta trdil, da je dne 28. 6. 2018 plačal upnikovo terjatev s plačilom zneska 220.270,27 EUR. Iz potrdila o plačilu, ki je bil priložen ugovoru dolžnika z dne 2. 7. 2018, je namreč razvidna opravilna številka te zadeve, že samo dejstvo, da je dolžnik vložil ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljal, pa je treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe (tretji odstavek 271. člena OZ). Zakon za takšno soglasje dolžnika namreč ne zahteva nobene posebne oblike. Glede na navedeno ni pravno pomembno, ali je pooblaščenka dolžnika imela pooblastilo dolžnika za poplačilo dolga, nenazadnje pa lahko zastopani odobri dejanje, ki predstavlja prekoračitev pooblastila, kar je dolžnik prav tako storil najkasneje z vložitvijo ugovora (prvi odstavek 72. člena OZ). Da denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil dolžnikov, temveč naj bi pripadal A. A., upnik v pritožbi uveljavlja prvič, pri čemer ne navaja, da tega dejstva ni mogel navesti prej, nasprotno, navaja celo, da je imel ta podatek, zato navedeno dejstvo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto ter je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik se je s prejemom ugovora dolžnika v izjavo seznanil s tem, da dolžnik plačilo s strani njegove pooblaščenke oziroma tretje osebe šteje kot plačilo izterjevane terjatve, s katerim se je dolžnik strinjal.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sklep v tistem delu 2. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za priznanje stroškov vloge z dne 13. 4. 2018, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v 5. točki izreka pa se sklep spremeni tako, da dolžnik sam krije svoje stroške vloge z dne 6. 8. 2018. Sicer se pritožba zavrne in sklep v tistem delu 2. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za priznanje stroškov vloge z dne 11. 7. 2018, 3. točki in 4. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za priznanje stroškov vlog z dne 12. 2. 2018 in dne 20. 6. 2018 zavrglo (1. točka izreka sklepa), predlog upnika za priznanje stroškov vlog z dne 13. 4. 2018 in 11. 7. 2018 zavrnilo (2. točka izreka sklepa), ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 2. 7. 2018 ugodilo in izvršbo ustavilo (3. točka izreka sklepa), sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri nepremičninah z ID znakoma 001 in 002 izbriše zaznamba sklepa o izvršbi In 793/2013 z dne 24. 7. 2013 (4. točka izreka sklepa) in sklenilo, da mora upnik dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 570,46 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (5. točka izreka sklepa).

2. Zoper 2., 3., 4. in 5. točko izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta upnika (v nadaljevanju: upnik). Navaja, da namen upnika ni zavlačevanje postopka, temveč to, da je postopek poplačila zakonit. Pravna prednica dolžnika mu je namreč večkrat lažnivo obljubljala plačilo dolga. Pooblaščenka dedičev po pokojnem dolžniku (v nadaljevanju: dolžnik) nima pooblastila za nakazilo denarnega zneska. Denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil denar dolžnika samega temveč A. A., saj je slednji o tem seznanil upnikovega pooblaščenca. Zato ni resnično, kar je zapisalo sodišče, da so bila sredstva na fiduciarnem računu sredstva dolžnika samega. Upniku ni bila predložena nobena listina, iz katere bi razbral, zakaj se je na fiduciarnem računu dolžnikove pooblaščenke znašel ta denar. Upnik je bil prvič pisno z utemeljitvijo s strani dolžnika obveščen z vlogo z dne 1. 8. 2018 preko sodišča, da naj bi šlo pri nakazilu z računa pooblaščenke za poplačilo dolga v tem postopku. Po tem je upnik pooblaščenki dolžnika skladno s četrtim odstavkom 271. člena OZ podal izjavo o prejemu plačila. V poštev ne pride ne drugi ne tretji odstavek 271. člena OZ, saj ni izkazano, da se je dolžnik strinjal s tem, da njegovo obveznost zanj izpolni pooblaščenka. Pogovori po telefonu niso pravno pomembni, saj se ve, kaj v sodnem postopku šteje. Dejstvo, da je dolžnik plačal enak znesek, kot ga je upnik priglasil v zapuščinskem postopku, ne izkazuje, da je pooblaščenka po pooblastilu ali nalogu dolžnika plačala dolžnikov dolg. Nastale situacije ni povzročil upnik in sodišče upniku ne bi smelo naložiti plačila stroškov. Sodišče je nezakonito štelo, da je upnik z vlogo z dne 11. 7. 2018 umaknil predlog za izvršbo, saj je upnik umik pogojeval s tem, da bo pooblaščenka izkazala pooblastilo za izvršitev nakazila upniku. Sodišče je tudi bistveno kršilo določbe ZPP, ker ni vročilo vloge dolžnika z dne 1. 8. 2018 upniku v odgovor in ker mu ni vročilo vloge z dne 2. 7. 2018. Kar se tiče vloge z dne 13. 4. 2018 ni šlo zgolj za predlog za nadaljevanje izvršbe, temveč za predlog, ki ga je upnik vložil med trajanjem odloga, v katerem je upnik zatrjeval in dokazal, da so prenehali razlogi za odlog in o katerem sodišče niti ni odločilo. Prav tako pa ne drži, da upnikova vloga z dne 11. 7. 2018 ni ponujala nobenega spornega dejstva, ki bi lahko vplivala na odločitev sodišča o ugovoru. Brez dvoma gre za obrazloženo vlogo, ki je bila potrebna v postopku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru po izteku roka ugodilo z obrazložitvijo, da je bilo plačilo zneska 213.857,20 EUR opravljeno nesporno na račun terjatve iz te zadeve, da je iz potrdila o plačilu poleg tega razvidno, da je pod namen nakazila vnesena opravilna številka dane zadeve in da je plačilo izvedla pooblaščenka dolžnika, zato je že iz tega jasno, da je bilo plačilo izvedeno z namenom poplačila terjatve v tej zadevi. Glede na to, da upnika priznavata prejem denarnega zneska v višini 220.270,27 EUR, je terjatev, ki je predmet tega postopka in ki jo je sodišče obračunalo na dan plačila (tedaj je tedaj znašala 213.859,25 EUR), v celoti plačana oziroma preplačana. Poleg tega se nakazani znesek ujema z zneskom, ki sta ga upnika priglasila v zapuščinskem postopku. Z vlogo z dne 6. 8. 2018 je pooblaščenka tudi pojasnila, da je bilo nakazilo izvršeno z njenega fiduciarnega računa, o čemer se je mogoče prepričati tudi preko portala Ajpes. Glede na navedeno gre za sredstva dolžnika. Nenazadnje pa je mogoče to vlogo šteti kot izjavo volje, da je kot tretja izpolnila dolžnikovo obveznost, za kar ni potrebno dolžnikovo soglasje. Vse v vlogi dolžnika z dne 6. 8. 2018 je upniku v korist in ne gre za sporna dejstva, ki bi potrebovala izjavo upnika. Zato sodišče te vloge ni vročalo upniku v odgovor, to pa ni bilo potrebno niti glede izjave o stroških, saj gre v tem delu za materialnopravno vprašanje. Dolžniku je sodišče prve stopnje priznalo še stroške vloge z dne 6. 8. 2018, saj upnik predloga za izvršbo ni umaknil, zaradi česar je moralo sodišče s procesno situacijo seznaniti dolžnika in mu omogočiti izjavo. Ker je upnik s svojim ravnanjem izzval takšno situacijo, je stroške dolžnika povzročil neutemeljeno. Upniku sodišče ni priznalo stroškov odgovora na ugovor, ker ta ni ponujal nobenega spornega dejstva, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča o ugovoru, glede na to, da plačila terjatve ni v celoti priznal, pa bi sodišče v vsakem primeru moralo samo obračunati terjatev na dan plačila. Prav tako pa upniku sodišče ni priznalo stroškov predloga za nadaljevanje odložene izvršbe, saj tak predlog ni potreben, ker po poteku časa izvršbo sodišče nadaljuje samo. Odločitev sodišča prve stopnje je delno pravilna.

6. Po presoji višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka zaradi celotnega poplačila upnikove terjatve. Višje sodišče meni, da sta upnika neutemeljeno nasprotovala dolžnikovemu ugovoru, v katerem je ta trdil, da je dne 28. 6. 2018 plačal upnikovo terjatev s plačilom zneska 220.270,27 EUR. Iz potrdila o plačilu, ki je bil priložen ugovoru dolžnika z dne 2. 7. 2018, je namreč razvidna opravilna številka te zadeve, že samo dejstvo, da je dolžnik vložil ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljal, pa je treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe (tretji odstavek 271. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Zakon za takšno soglasje dolžnika namreč ne zahteva nobene posebne oblike. Glede na navedeno ni pravno pomembno, ali je pooblaščenka dolžnika imela pooblastilo dolžnika za poplačilo dolga, nenazadnje pa lahko zastopani odobri dejanje, ki predstavlja prekoračitev pooblastila, kar je dolžnik prav tako storil najkasneje z vložitvijo ugovora (prvi odstavek 72. člena OZ). Da denar na fiduciarnem računu pooblaščenke ni bil dolžnikov, temveč naj bi pripadal A. A., upnik v pritožbi uveljavlja prvič, pri čemer ne navaja, da tega dejstva ni mogel navesti prej, nasprotno, navaja celo, da je imel ta podatek, zato navedeno dejstvo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto ter je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Prav tako ni pravno pomembno, da upniku ni bila predložena listina, iz katere bi bilo razvidno, zakaj je bil denar na računu pooblaščenke dolžnika. Upnik se je namreč s prejemom ugovora dolžnika v izjavo seznanil s tem, da dolžnik plačilo s strani njegove pooblaščenke oziroma tretje osebe šteje kot plačilo izterjevane terjatve, s katerim se je dolžnik strinjal. Zato tudi ne drži, da se je upnik šele z vlogo z dne 1. 8. 2018, prejeto preko sodišča, seznanil, da naj bi šlo z nakazilom z računa pooblaščenke za poplačilo dolga v tem postopku. Ravno tako za pravilnost izpolnitve iz navedenih razlogov ni bila potrebna dodatna izjava upnika o sprejemu plačila. Na zatrjevana dogovarjanja po telefonu o poplačilu dolga se sodišče prve stopnje ni oprlo, v nasprotju s stališčem upnika pa dejstvo (ki niti ni sporno), da je dolžnik plačal znesek v popolnoma enakem znesku, kot ga je upnik priglasil v zapuščinskem postopku po dolžniku, po presoji višjega sodišča predstavlja indic, ki dodatno potrjuje, da je dolžnik (prav) izterjavano terjatev poplačal.

8. Upnik je priznal prejem zneska 220.270,27 EUR, na sodišču pa je presoja materialnopravne pravilnosti izpolnitve. Že zato je pravno nepomembno dejstvo, da je upnik umik predloga za izvršbo pogojeval s predložitvijo pooblastila za plačilo s strani dolžnikove pooblaščenke. Sodišče niti ni štelo, da je upnik predlog za izvršbo umaknil niti izvršbe ni ustavilo zaradi umika, temveč na podlagi odločitve o dolžnikovem ugovoru, pri čemer je pravilno ugotovilo, da je upnik prejem zneska 220.270,27 EUR potrdil.

9. Neutemeljena je navedba, da sodišče upniku v odgovor ni vročilo vloge z dne 2. 7. 2018 (dolžnikovega ugovora), saj je vročitev upniku izkazana (vročilnica pri r. št. 174 spisa), upnik pa je nanjo tudi odgovoril. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče s tem, ko upniku v izjavo ni vročilo vloge dolžnika z dne 6. 8. 2018, kršilo pravila postopka. Ne drži sicer, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, da v tej vlogi navedena dejstva upniku niso bila v "škodo", saj je dolžnik v njej nasprotoval upnikovemu odgovoru na ugovor, vendar pa navedena vloga za samo odločitev ni bila bistvena. Sodišče prve stopnje se je sicer oprlo na navedbo, da je bil znesek plačan s fiduciarnega računa pooblaščenke, vendar navedeno niti ne predstavlja nosilnega razloga za odločitev niti to dejstvo ne predstavlja pravno pomembnega razloga za odločitev. Kot je višje sodišče že pojasnilo, je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je upnik prejel (več kot) izterjevani znesek ter da se je dolžnik strinjal, da se opravljeno plačilo šteje kot plačilo izterjevanega dolga. Zato s tem, ko upniku ni bila dana možnost izjave o vlogi z dne 6. 8. 2018, ni prišlo do kršitve kontradiktornosti postopka. Upnikova izjava o pravno nepomembnih dejstvih namreč na pravilnost odločitve ne bi mogla vplivati. Glede na vse povedano pa je po presoji višjega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru pravilna. Posledično je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo o izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi pri dolžnikovih nepremičninah. Pritožbo zoper 3. in 4. točko izreka je višje sodišče zato zavrnilo in sklep v navedenem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Drži sicer, da je upnik v odgovoru na ugovor z dne 11. 7. 2018 navajal sporna dejstva, vendar pa upnik z ugovorom ni uspel ter stroški odgovora na ugovor niso bili potrebni za izvršbo. Glede na navedeno je odločitev sodišča, ko le-to upniku ni priznalo stroškov odgovora na ugovor, pravilna (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožba glede tistega dela 2. točka izreka, v katerem je sodišče zavrnilo predlog upnika za povrnitev stroškov vloge z dne 11. 7. 2018, tako ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v tem delu delu zavrnilo in sklep v navedenem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Utemeljena pa je upnikova pritožba v delu, v katerem ta trdi, da mu sodišče ne bi smelo naložiti plačila stroškov za vlogo z dne 6. 8 2018. Kot je višje sodišče že pojasnilo, navedena vloga za odločitev ni bila potrebna. V njej dolžnik ni neposredno nasprotoval navedbam iz upnikovega odgovora na ugovor (da ni izkazano, da gre za poplačilo dolga iz te zadeve in da ima pooblaščenka pooblastilo za nakazilo), temveč je navajal nova, za to odločitev pravno nepomembna dejstva (o dogovarjanju po telefonu, fiduciarnem računu), vztrajal pri svoji navedbi, da je terjatev plačana ter podal svoje materialnopravno naziranje o tem, da je upnik stroške vlog z dne 12. 2. 2018 in 20. 6. 2018 priglasil prepozno, saj jih ni priglasil že s samimi vlogami. Sodišče prve stopnje je odgovor upnika sicer pravilno vročilo dolžniku v izjavo zaradi zagotovitve pravice do izjave, vendar pa golo uresničevanje pravice do izjave še ne pomeni, da je dolžnik upravičen do povračila stroškov z izjavo, v kateri dolžnik niti ne poda pravno pomembnih dejstev. V takem primeru ni mogoče šteti, da so bili stroški s takšno izjavo dolžniku neutemeljeno povzročeni. Glede na navedeno je pritožba glede 5. točke izreka sklepa utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in sklep spremenilo tako, da dolžnik sam krije svoje stroške vloge z dne 6. 8. 2018 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).¹

12. Prav tako pa je utemeljena pritožba upnika v delu, v katerem izpodbija tisti del odločitve v 2. točki izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za priznanje stroškov vloge z dne 13. 4. 2018. Upnik namreč pravilno opozarja, da je vložil predlog za nadaljevanje odložene izvršbe pred potekom roka, za katerega je bila izvršba odložena (drugi odstavek 75. člena ZIZ) in ne nadaljevanja izvršbe po poteku odloga, ko sodišče izvršbo nadaljuje samo po uradni dolžnosti brez upnikovega predloga (prvi odstavek 75. člena ZIZ). Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da stroški, priglašeni v vlogi z dne 13. 4. 2018, že (sami po sebi) niso bili potrebni za izvršbo, ker ni bil potreben niti upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe.

13. Potrebnost priglašenih stroškov je bila v času priglasitve odvisna od tega, ali je bil upnikov predlog za nadaljevanje odložene izvršbe utemeljen, o čemer pa, kot pravilno opozarja upnik, sodišče prve stopnje ni odločilo. Odločitev sodišča prve stopnje o stroških navedenega predloga je glede na navedeno bila preuranjena. Po povedanem je višje sodišče pritožbi delno ugodilo tako, da se 2. točka izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za priznanje stroškov vloge z dne 13. 4. 2018, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o stroških vloge z dne 13. 4. 2018 glede na presojo, ali je bil v času vložitve predlog za nadaljevanje odložene izvršbe z dne 13. 4. 2018 utemeljen.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

-------------------------------
¹ Stroškov ugovora z dne 2. 7. 2018 dolžnik ni priglasil, pri čemer je zastopan po prava veščem pooblaščencu odvetniku ter bi mogel in moral vedeti, da njegova vloga predstavlja ugovor, za katerega bi moral takoj priglasiti stroške. ZIZ predloga dolžnika za ustavitev izvršbe namreč ne pozna.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 291/2019
• VSL sklep II Ip 3506/2015
• VSL sklep III Cp 2984/2005