VSL Sklep I Cp 1021/2018

Jedro

Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.

V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala od tožene stranke plačilo 38.286,04 EUR odškodnine in pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče v točki 4 obrazložitve zapiše, da ni upoštevalo pripomb tožnika, da ni mogel prisostvovati ogledu, ker je sam vedel, da ne more priti do stroja, ki se nahaja na podstrešju do katerega se pristopa po 4 m visoki lestvi in ker je imel pooblaščenca. Sodišče je vedelo, da je tožeča stranka invalid in hodi s pomočjo bergel in bi moralo poskrbeti, da bi se tožnik lahko udeležil ogleda. Ni le dostop po lestvi, ampak obstaja še drugi lažji dostop, za katerega je tožnik mislil, da bo lahko dostopal, sicer ne bi prišel na ogled. Predstavnika L. d. d. sta trdila, da ni moč dostopati drugače, vendar je tožeča stranka šele po ogledu ugotovila, da to ni res. Sodišče je zapisalo, da F. R. in M. O. nista vplivala na odločitev sodišča in da sta skrbela za varnost udeležencev na ogledu. Vendar je ena bistvenih okoliščin bilo ugotoviti način čiščenja vsipnika, kar je demonstriral F. R. Čiščenje je pokazal na način, kot bi to ustrezalo delodajalcu, kjer je vodilni delavec. V resnici niti ni vedel, kako so delavci vsipnik čistili, ampak je izpovedal, kako ga je potrebno očistiti. Nikoli ni bil zraven, ko so čistili in tudi tega ni mogel demonstrirati. Povedal je tudi, da ni bil nikoli zraven. Izpovedal je, da so mu način čiščenja pojasnili delavci, tudi I. T., ki pa je izpovedal, da se je čistilo tako, da se je stalo na plohu in še malo potolklo po plohu. Tudi Č. je povedal, da je dvoje vrat in da se vsipnika ni dalo očistiti z ene strani, kot je trdil F. R. Izpoved tožnika pa sta potrdili priči D. in J. Š. Tako je F. R. namenoma zavajal sodišče in prisotne, čeprav ne ve, kako so to delavci dejansko opravljali. Priče so govorile o vratih na vsipniku, ki jih je bilo potrebno odpreti in opraviti čiščenje znotraj vsipnika. Ob ogledu so kazali na vrata na desni strani, ki pa sploh niso tista vrata, o katerih so govorile priče. Tudi delavci, ki so čistili, niso bili prisotni. Tožeča stranka ni mogla videti ob sestavi zapisnika fotografij in ni mogla podati ustreznih pripomb, kako je čiščenje potekalo in kje. Vrata, o katerih so govorile priče, so se v času nezgode nahajala na tisti strani naprave, kjer je prišlo do nezgode. Tožnik je zatrjeval, da so se vratca nahajala tam, vendar ne točno pod vsipnikom, kot jih je iskalo sodišče, ampak bolj proti zidu, na katerega je bil ploh naslonjen. Sodišče ni ugodilo predlogu za ponovni ogled. Če bi se dalo opraviti čiščenje le z ene strani in to brez ploha, zavarovanka tožene stranke ne bi na drugi strani sedaj namestila dodatnega fiksnega železnega podesta s stopnicami, saj za to ne bi bilo potrebe. Če bi hotela onemogočiti bližnjico, bi namestila zapore prehoda, ne pa novega podesta. Tožnik je podal tudi pripombo, da sumi, da je bil stroj po nezgodi predelan, vendar sodišče tega ni upoštevalo. Tožeča stranka meni, da bi sodišče moralo angažirati izvedenca strojne stroke, ki bi lahko podal mnenje o navedbah tožeče stranke, predvsem pa o tem, kako je bilo potrebno stroj čistiti in ali se je to lahko storilo na način, kot opisuje priča tožena stranke. Sodišče pa je zavrnilo dokazni predlog, da so vse okoliščine ugotovljene s strani sodišča. Sodišče ni strokovnjak, ki bi lahko samo ugotovilo delovanje stroja, še manj pravilni način čiščenja ali celo ugotavljalo, ali se stroj lahko očisti na konkreten zatrjevan način. Delo je nevarno, kar se je sodišče tudi samo prepričalo, saj gre za delo na višini v neprimernih in nevarnih okoliščinah. Delo se opravlja na višini v polmraku, v črnem prahu, visoki temperaturi in hrupu, kar so potrdile priče. Čiščenja vsipnika ni mogoče opraviti varno in brez nevarnosti za zdravje. Ni res, da nihče od zaslišanih ni potrdil, da bi bilo potrebno s kladivom potolči po spodnjem delu vsipnika. To je izpovedal priča Č. V nasprotju z zapisnikom je ugotovitev sodišča, da priča J. Š. ni nikoli sam čistil vsipnika. Povedal je, da je večkrat delavcem pomagal čistiti. Videl je, kako delavci uporabljajo ploh. Povedal je, da se vsipnika ni dalo čistiti samo z ene strani.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Strinja se z ugotovitvami sodišča, da postavljanje ploha ni bilo potrebno in da je bila tožena stranka opozorjena na dejstvo, da je bo vsipniku ploh šele po škodnem dogodku. Uveljavljanje objektivne odgovornosti je prepozno. Postavitev izvedenca ni potrebno, saj je sodišče samo ugotovilo vsa potrebna dejstva.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je treba ugotoviti, da je tožnik postavil tožbeni zahtevek in uveljavljal dve podlagi; opisal je, kako je sam, enako drugi delavci ponavadi čistili vsipnik, ki ima tri vratca, dva ob straneh in ena od spredaj, pri čemer je pri zastoju potrebno odpreti vsa vrata in čiščenje opraviti s pomočjo palice. Trdil je, da se s podesta lahko očisti vsipnik le skozi sprednja in ena stranska vratca, zadnja vratca pa je tožeča stranka in drugi delavci čistili tako, da se stopa na ploh, ki je bil postavljen na motor in steno in ravno ta ploh se je zamajal in tožnik je izgubil ravnotežje in padel. Tako opisano delo je ocenjeval za delo s povečano nevarnostjo in objektivno odgovornostjo tožeče stranke. Vendar je uveljavljal tudi krivdno odgovornost, ker so delavci in tudi sam to opravljali s pomočjo ploha, kar so nadrejeni vedeli, pa niso nič s tem storili, da bi delali drugače, toliko bolj, ker se je že na istem mestu poškodoval drugi delavec 22. 11. 2012. Čiščenje preko ploha pa je tožena stranka dopuščala še naprej. Tožnik je še trdil, da je zavarovanec tožene stranke opustil nadzor, da delavce ni obvestil, da ploha ne smejo uporabljati in ni bilo nobenega disciplinskega postopka zaradi uporabe ploha.

6. Sodišče prve stopnje je po opravljenih zaslišanjih opravilo glavno obravnavo na kraju samem in ogled (list. št. 107 do 109). Na zapisniku je ugotovitev, da je prisoten tudi tožnik, vendar ni mogel dostopati do samega kraja nesreče, je pa bil prisoten pri sestavi zapisnika. Na kraju samem je sodišče posnelo nekaj fotografij. Na zapisniku med drugim piše, da je sodišče ugotavljalo, kako se čisti vsipnik tako, da je to pokazal nadzornik, ki je zaposlen pri L. d. d., priča F. R. (list. št. 110 do 117). Sodišče je narok na kraju samem zaključilo tako, da imajo stranke osem dni po prejemu zapisnika možnost podati pripombe. Tožena stranka pa je na naroku ponovila dokazni predlog, da sodišče postavi izvedenca za primerljive stroje, ki bo vedel ugotoviti to, kar je navedeno v tožbi. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je tožeča stranka že v tožbi predlagala izvedenca ustrezne stroke, in sicer v delu tožbe, kjer opisuje čiščenje stroja in dogodek (list. št. 2 do 4).

7. Ko je tožeča stranka prejela zapisnik, je podala pripombe. Ugovarjala je, da skupaj z zapisnikom ni prejela fotografij, ampak samo zapisnik, ugovarjala je načinu vodenja ogleda, ko tožnik ni mogel prisostvovati ogledu in podati pripombe na zapisnik, ki ga ni videl in tudi ni videl fotografij. Ugovarjal je dejstvu, da sta bila prisotna M. O. in F. R., oba priči in zaposlena pri L. d. d. in da sta še vedno tam zaposlena. Ugovarjala je pristranskosti prič, ko sta kazala prikaz načina čiščenja vsipnika. V pripombah je tudi navedeno, da ni bilo nobenega izmed delavcev, ki bi pokazali, kako je čiščenje potekalo v praksi, in da tožnik zatrjuje, da so se vratca nahajala drugje, kot je gledalo sodišče, to je pod vsipnikom, ampak bolj proti zidu, na katerem je bil ploh. Zato je tožnik predlagal ponovni ogled in da bi poklicali delavce, ki bi pokazali kako so dejansko opravljali čiščenje in zakaj tega ni bilo mogoče opraviti iz tal ali brez ploha. Na te pripombe je sodišče prve stopnje odgovorilo v sodbi v točki 4. Menilo je, da se je tožnik sam odpovedal sodelovanju na ogledu, ker ni mogel priti 4 metre visoko po lestvi, ampak je bil tam njegove odvetnik. Prisotnost priče F. R. in M. O. pa je sodišče komentiralo tako, da sta le poskrbela za varnost udeležencev na ogledu in nista vplivala na odločitev sodišča. Nato pa sodišče sklepa, da je priča F. R. le pokazal, kako se s kovinsko palico da očistiti vsipnik in da to lahko stori kateri koli delavec in da je to zadostovalo, da se je sodišče prepričalo o delovanju stroja in da ni šlo za demonstracijo. Za tožnikove trditve, da se vratca nahajajo bolj proti zidu, pa je sodišče odgovorilo, da je gledalo tam, kjer je tožnik pri zaslišanju sam narisal z rdečim pisalom in je na tem delu opravilo fotografiranje in dalo na zapisnik to, kar je videlo.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je v konkretnem primeru način ugotavljanja delovanja stroja oziroma čiščenje tega stroja sodišče opravilo na način, ko tožnik ni imel možnosti enakega sodelovanja v postopku. V konkretnem primeru gre za spor o tem, kako so delavci čistili stroj, saj je tožena stranka trdila, da ploha ni bilo treba uporabljati in da delavci so tudi delali na lastno odgovornost, ker tožena stranka oziroma zavarovanec ni vedel za postavljeni ploh. Tožena stranka je trdila, da je zavarovanec po prvi nesreči 22. 11. 2012, ki se je zgodila ravno pri čiščenju vsipnika, postavil podest z zaščitno ograjo, iz katere lahko delavci čistijo vsipnik, in sicer s pripomočkom očistijo zamašeni del, da stoji delavec na podesti ali na tleh. Tožena stranka je trdila, da delavcu ni treba iti na drugo stran, ni treba odpirati vratic in da je tožnik vse delal samovoljno in mimo navodil delodajalca. Sodišče ni ugotavljalo, kako je delodajalec izvajal nadzor nad čiščenjem stroja oziroma delom delavcev. Pravilni način delovanja stroja in čiščenja pa je sodišče ugotavljalo samo na podlagi ogleda in menilo, da zato izvedenec ustrezne stroke za take stroje, ni potreben. Pri tem je treba ugotoviti, da sta obe stranki predlagali izvedenca za take stroje. Sodišče opisuje pravilen postopek čiščenja na strani 4 sodbe in pri tem ugotavlja, da je dovolj opravljen ogled. Na ogledu pa je način čiščenja videlo le ob asistenci obeh nadrejenih oziroma zaposlenih pri L. d. d., to sta priči F. R. in M. O. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče pri ogledu ni videlo, kako je to delal tožnik oziroma priče, ki so potrdile, da so delavci tako delali, kot trdi tožnik (priča D., Č.). Na podlagi tožnikove izpovedbe in ogleda je sodišče sklepalo, da so delavci ploh uporabljali kot bližnjico, kar je potrdil priča F. R., ki je bil zaslišan kot priča. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je bil F. R. zaslišan kot priča in nato pri ogledu. Treba je tudi ugotoviti, da je pri svojem zaslišanju (list. št. 75) izpovedal, da je od varnostnega inženirja dobil opozorilo, da se tam nahaja ploh in da ni varen in da ga je treba odstraniti in da je vse vedel pred nesrečo. Pritožba pravilno opozarja, da priča F. R. ni točno vedela, kaj se je dogajalo na stroju oziroma pri čiščenju. Tožena stranka ni predložila navodil o čiščenju stroja. Zato ima pritožba prav, da ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena. To je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

9. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje postavi izvedenca strojne stroke in ugotovi pravilni način čiščenja stroja. Tožnik opozarja, da bi moral izvedenec tudi preizkusiti njegove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače in ugotoviti, koliko vratic je bilo v stroju in kje so bila nameščena. Treba bo tudi ugotoviti, kako so delavci čistili dejansko stroj in ali je zavarovanec tožene stranke opravljal nadzor nad njihovim delom (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, člen 25). V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti¹. Gre za predlagane dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo in jih je pritožnik navedel v pritožbi. Gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in dopolnitev postopka v takšnem obsegu, da se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z obravnavo na drugi stopnji. Zato je potrebna razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če bi pritožbeno sodišče prvič izvajala dokaz z izvedencem, raziskovalo možnost ogleda ob tožnikovi prisotnosti in po potrebi moralo opraviti ogled na kraju samem, gre za tako obsežno dejansko stanje, da bi sojenje na drugi stopnji pomenilo v bistvu sojenje na prvi stopnji in odvzem pravice do pritožbe za obe stranki.

10. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje pozove tožečo stranko, da popravi tožbo. Naziv tožene stranke namreč je, da gre za zavarovalnico X iz Budimpešte, nato pa je dodatek, da gre za podružnico v Ljubljani z oznako "d. d.". Iz odgovora na tožbo in pooblastila tožene stranke odvetniku (priloga B1) pa izhaja, da je tožena stranka X z naslovom v Budimpešti, le spis je iz podružnice v Ljubljani.

11. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 549/2008, VIII Ips 263/2008.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 282/2017
• VDSS Sodba Psp 243/2022
• VSL Sklep in sodba II Cpg 426/2020