VSL Sklep Cst 432/2018

Jedro

Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je ves čas dosegljiv sodišču, saj v tem postopku vlaga pritožbe in prošnje. Kot je bilo že obrazloženo, sodišče na pravno formalno korekten in zakonit način sodnih pisanj dolžniku v tujino ni moglo vročati. To je dolžniku omogočalo izpodbijanje sprejetih odločitev prvostopenjskega sodišča kadarkoli se je dolžnik sam odločil za aktivnost v tem postopku. Zato iz dejstva vlaganja pritožb in prošenj ni mogoče sklepati na dolžnikovo dosegljivost sodišču, saj bi s tako pritožnikovo argumentacijo sodišče pristalo na to, da tempo postopka diktira sodišču dolžnik sam.

Od pravilnega vročanja sodnih pisanj strankam tečejo zakonski roki za procesna dejanja strank v postopku in kar omogoča normalen tek postopka. Zato ZPP omogoča sodiščem tudi orodja, ki jih v izogib zavlačevanju postopka (zaradi nezmožnosti vročanja stranki) lahko sodišča uporabijo za zagotovitev normalnega teka postopka. Tako zakonito orodje je tudi postavitev začasnega zastopnika dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče stečajnemu dolžniku postavilo začasnega zastopnika odvetnika A. K. (1. in 2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, ker je sklep nezakonit in neustaven, saj za postavitev začasnega zastopnika ni nobene osnove. Sodišču je ves čas dosegljiv, vlaga pritožbe in prošnje. S postavitvijo začasnega zastopnika je kršena njegova pravica do izjave in udeležbe, saj ni vedel, da nekdo zanj brez njegovega strinjanja podaja izjave. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v vlogah, ki jih je posredoval sodišču, kot svoj naslov navaja: “Dubai, C., AE Dubai“. V vlogi (pritožbi) z dne 23. 6. 2016 (red. št. 22) je izrecno navedel, naj se mu pošta pošilja na ta naslov, kjer je dosegljiv. Tudi iz evidence Centralnega registra prebivalstva (red. št. 7) izhaja enak naslov dolžnikovega bivališča v tujini in da prebivališča v Republiki Sloveniji nima.

5. Združeni arabski emirati niso podpisniki Haaške konvencije o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah v tujini, niti nimajo z Republiko Slovenijo sklenjene bilateralne pogodbe o vročanju sodnih pisanj. Sodišče je bilo zato dolžno po prvem odstavku 135. člena ZPP (ki se po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja) pritožniku opraviti vročitev po diplomatski poti. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi citiranega določila pritožniku skušalo vročiti predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja s pozivom sodišča, da odgovori nanj in opozorilom na pravne posledice neodziva na predlog, po diplomatski poti na zgoraj navedeni naslov (red. št. 88). Ministrstvo za pravosodje, Urad za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč, Sektor za mednarodno pravno pomoč pa je z dopisom z dne 5. 10. 2017 (red. št. 90) sodišče obvestilo, da vročitev listin naslovniku v Združenih arabskih emiratih ni bila opravljena zaradi nejasnega naslova. V takem primeru (če je dolžnik v tujini in se mu ni mogla opraviti vročitev) pa ima sodišče podlago za postavitev začasnega zastopnika dolžniku v 5. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj zadeva v zvezi z vročanjem dolžniku traja že vse od decembra 2015 in je zaradi tega še vedno v začetni fazi vročanja upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja v izjavo dolžniku. Odpravi zastoja v postopku zaradi nemožnosti vročanja toženi stranki pa je med drugim namenjen institut postavitve začasnega zastopnika. Pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče za odločitev v izpodbijanem sklepu ni imelo osnove, zato ni utemeljen.

6. Pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da je ves čas dosegljiv sodišču, saj v tem postopku vlaga pritožbe in prošnje. Kot je bilo že obrazloženo, sodišče na pravno formalno korekten in zakonit način sodnih pisanj dolžniku v tujino ni moglo vročati. To je dolžniku omogočalo izpodbijanje sprejetih odločitev prvostopenjskega sodišča kadarkoli se je dolžnik sam odločil za aktivnost v tem postopku. Zato iz dejstva vlaganja pritožb in prošenj ni mogoče sklepati na dolžnikovo dosegljivost sodišču, saj bi s tako pritožnikovo argumentacijo sodišče pristalo na to, da tempo postopka diktira sodišču dolžnik sam.

7. Od pravilnega vročanja sodnih pisanj strankam tečejo zakonski roki za procesna dejanja strank v postopku in kar omogoča normalen tek postopka. Zato ZPP omogoča sodiščem tudi orodja, ki jih v izogib zavlačevanju postopka (zaradi nezmožnosti vročanja stranki) lahko sodišča uporabijo za zagotovitev normalnega teka postopka. Tako zakonito orodje je tudi postavitev začasnega zastopnika dolžniku.

8. Iz doslej obrazloženega torej izhaja neutemeljenost pritožbe. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

06.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 7/2023
• VSC sklep Kp 82/2001
• VSM Sklep III Cp 463/2021