VSL Sklep Cst 418/2018

Jedro

Nedvomno je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo premoženja delavcev dolžnika kot samostojnega podjetnika, saj se plača delavcem v obravnavanem obdobju ni upoštevala v izračunu pokojninske osnove.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti, ker je na podlagi podatkov iz kazenske evidence ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik med preizkusnim obdobjem s sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 32107/2014 z dne 12. 7. 2016 pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba in določena kazen zapora osmih mesecev s preizkusno dobo treh let (predviden konec preizkusne dobe je 24. 8. 2019). Z vpogledom v navedeno sodbo je ugotovilo, da je stečajni dolžnik kot samostojni podjetnik navedeno kaznivo dejanje storil s tem, da za svoje tri delavce ni plačal obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času od 1. 8. 2008 do 15. 5. 2013. Pravilno je zaključilo, da iz opisanega dejanskega stanja, razvidnega iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je bilo dejanje storjeno v škodo premoženja delavcev dolžnika kot samostojnega podjetnika, saj je dolžnik s tem, ko za svoje tri poimensko navedene delavce ni plačal obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tem delavcem odvzel pravico, da bi se jim plača v obdobju od 1. 8. 2008 do 15. 5. 2013 na podlagi 4. odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upoštevala v izračun pokojninske osnove.

5. Iz navedenega nedvomno izhaja, da je bilo dejanje storjeno v škodo premoženja delavcev dolžnika kot samostojnega podjetnika, saj se plača delavcem v zgoraj navedenem obdobju ni upoštevala v izračunu pokojninske osnove. Stališče pritožnika, da delavci dejansko niso bilo oškodovani, ker so bili zanje narejeni obračuni plač in posredovani REK - obrazci, da jim je bila priznana pokojninska doba in da so bili v tem času zdravstveno zavarovani, je ob povedanem zmotno.

6. Za sam obstoj kaznivega dejanja pa tudi ni odločilno, ali so delavci terjatev v postopku osebnega stečaja priglasili oziroma ali so svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavljali.

7. Ker so vsa relevantna dejstva razvidna iz sodbe Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 32107/2014 z dne 12. 7. 2016, ki je pravnomočna, za razjasnitev zadeve ni bilo potrebno zaslišanje dolžnika niti vpogled v kazenski spis, kot to meni pritožnik.

8. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti dolžniku ni dovoljen, ker je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba pa do poteka preizkusnega obdobja še ni bila izbrisana iz kazenske evidence niti do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti utemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP).

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP).

Datum zadnje spremembe:

22.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 190/2018
• VSL Sklep Cst 217/2021
• VSL Sklep Cst 268/2022