VSL Sklep II Cp 1024/2018

Jedro

Pritožnica ni izkazala upravičene koristi za vpogled v že zaključen sodni spis, v katerem ni bila pravdna stranka. Svoj predlog je utemeljevala z navedbami, da potrebuje podatke in dokumentacijo za vložitev tožbe zoper svojega bivšega partnerja. Sodišče je pravilno pretehtalo njene koristi v primerjavi s koristmi obeh v pravdi udeleženih strank. Njena pravica do sodnega varstva zoper bivšega partnerja s tem ni onemogočena niti bistveno otežena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo prošnji predlagateljice in ji kot drugi osebi dovolilo vpogled in fotokopiranje končne odločbe, izdane v pravdnem postopku II P 2514/2002.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se ji dovoli vpogled spisov Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2514/2002 in II P 2981/2002 ter fotokopiranje listin teh spisov. Sodišču očita, da se ni opredelilo do bistvenih trditev v njenem predlogu. Ponovno pojasnjuje, da potrebuje številne podatke iz obravnavanih spisov, ki se nanašajo na ugotavljanje skupnega premoženja njenega bivšega izvenzakonskega partnerja T. P. in njegove bivše žene V. P., in sicer zaradi vsebinske priprave svoje tožbe zoper T. P. za ugotovitev skupnega premoženja. Šele z izpodbijanim sklepom je izvedela, da je bil postopek II P 2981/2002 končan na podlagi procesne in ne vsebinske odločitve, o vložitvi nasprotne tožbe ni bila seznanjena. Za uspeh in oblikovanje svojega tožbenega zahtevka potrebuje vpogled v oba spisa. Iz priložene končne odločbe ne izhajajo dejstva o obsegu in načinu delitve skupnega premoženja, zato potrebuje vpogled in fotokopijo celotne spisovne dokumentacije. Ponavlja dejstva o časovnem okviru trajanja svojega razmerja z bivšim izvenzakonskim partnerjem in o premoženju, ki sta ga ustvarila skupaj. To bi dokazovala tudi z vpogledom v predlagana spisa, kjer se po njenem prepričanju nahajajo relevantne trditve toženca in listine o njegovi razvezi prve zakonske zveze, o podatkih njegovega poslovanja kot samostojnega podjetnika in o njegovem skupnem ter posebnem premoženju. Te dokaze potrebuje za oblikovanje svoje tožbe. Sodišče se do tega ni opredelilo. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo, ker ni obrazložilo načela sorazmernosti. Ni pretehtalo pravic pravdnih strank v primerjavi s pravicami tretjih. Predlagateljica bo lahko uspešno zavrnila trditve svojega izvenzakonskega partnerja in dokazala utemeljenost svojega zahtevka le z vpogledom v oba spisa. Brez vpogleda ne bo mogla izvrševati svoje pravice do sodnega varstva ali pa bo to zvezano z nesorazmernimi stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravico pregledovati in prepisovati spise pravde imajo načeloma le stranke, ki so v pravdi udeležene. Drugim osebam sodišče skladno z drugim odstavkom 150. člena ZPP lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov le, če imajo za to upravičeno korist (prvi in drugi odstavek 150. člena ZPP). Slednjo mora sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da predlagateljica v obravnavanem primeru ni izkazala svoje utemeljene koristi za pregled celotnega spisa II P 2514/2002. Enako velja za pregled spisa II P 2981/2002, za katerega se na podlagi prejete končne odločbe v obeh združenih zadevah zavzema v pritožbi.

6. Predlagateljica je utemeljevala predlog za vpogled v pravnomočno zaključeni sodni spis II P 2514/2002 z navedbami, da potrebuje podatke in dokumentacijo za tožbo (oblikovanje tožbenega zahtevka in dokazovanje skupnega premoženja) zoper svojega bivšega izvenzakonskega partnerja, zlasti za zavrnitev njegovih ugovorov o njegovem posebnem premoženju, oziroma skupnem premoženju s prvo ženo, ki naj bi bilo ugotovljeno v pravdi II P 2514/2002. Navajala je, da je zanjo izjemnega pomena tudi pravnomočna sodba ali sodna poravnava, s čimer bodo ovrženi toženčevi ugovori, da je vse premoženje, s katerim razpolaga, pridobljeno v času zakonske zveze s prejšnjo ženo. Sodišče prve stopnje je predlogu v tem obsegu ugodilo. Dovolilo je vpogled v končno odločbo, ki pa je, kot navaja pritožba, le procesne narave. Postopek II P 2514/2002 in po nasprotni tožbi II P 2981/2002 je bil ustavljen zaradi umika tožbe in nasprotne tožbe. To pa pomeni,da ne predstavlja dokazov, na katere je računala predlagateljica.

7. Iz predlogov in iz pritožbe izhaja, da so predlagateljici relevantne okoliščine za vložitev tožbe in oblikovanje tožbenega zahtevka zoper bivšega izvenzakonskega partnerja glede obsega skupnega premoženja znane. Ponavlja jih namreč v vseh vlogah in tudi v osnutku tožbe, ki jo je vpogledalo in ocenjevalo sodišče prve stopnje. V nadaljnji pravdi bo v prvi vrsti na tožencu breme, da morebitne ugovore, ki jih od njega pričakuje predlagateljica, sam ovrže z nasprotnimi trditvami in dokazi. Predlagateljica pa bo lahko svoje trditve o trajanju izvenzakonske skupnosti in obsegu skupnega premoženja, ustvarjenem v relevantnem obdobju, lahko dokazovala s primernejšimi dokazi, kot je vpogled v obravnavani spis (npr. poizvedbe sodišča pri pristojnih organih o razvezi toženca, o njegovih poslovnih rezultatih ipd.). Morebitno tožbo bo glede na rezultate dokaznega postopka lahko spremenila (in oblikovala ustrezen tožbeni zahtevek) do konca glavne obravnave.

8. Tako se izkaže, da pritožnica v zvezi z bodočo pravdo ni izkazala svoje upravičene koristi za vpogled v spis II P 2514/2002, v katerem ni bila pravdna stranka. Sodišče je pravilno pretehtalo njene koristi v primerjavi s koristmi obeh v pravdni udeleženih strank (načelo sorazmernosti). Namen civilnega pravdnega postopka je namreč varstvo zasebnega, individualnega interesa, da se razreši civilni spor o premoženjskem, osebnem ali družinskem razmerju oziroma o sporni pravici pred strankami pravde. Premoženjske in druge civilne pravice so izrazito dispozitivne. Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki jih postavijo v postopku in svoje tožbe lahko tudi umaknejo. Civilni pravdni postopek, ki ima izrazito individualistično naravo, primarno varuje individualne interese pravdnih strank. Koristi pritožnice, ki ni bila udeležena v obravnavani pravdi, z delnim vpogledom v ta spis ne bodo prizadete. Njena pravica do sodnega varstva zoper bivšega izvenzakonskega partnerja s tem ni onemogočena niti bistveno otežena.

9. Odločitev sodišča je torej pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Ker je tudi zadostno obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, ni obremenjena z očitanima absolutnima bistvenima kršitvama pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ne z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1745/2022
• VSL Sklep II Cp 915/2021
• VSL sklep I Cp 311/2017