VSL Sklep Cst 391/2018

Jedro

Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stečajna dolžnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge s prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je bilo s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 17. 6. 2016 stečajni dolžnici določeno preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti, zadnji dan preizkusnega obdobja pa je potekel dne 17. 6. 2018. Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preverilo, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in na podlagi podatkov iz kazenske evidence ugotovilo, da je bila stečajna dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po členu 235/II KZ-1 v zvezi z 20/II, ki še ni bilo izbrisano, s predvidenim koncem preizkusne dobe 14. 1. 2019. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zato zavrnilo predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti.

5. Stečajna dolžnica v pritožbi navaja, da je v času izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti že veljala novela ZFPPIPP-G z dne 26. 4. 2016, po kateri mora sodišče ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti ugotoviti, ali je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu. Po drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP mora nato najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po katerem se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. V primeru, če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih, mora določiti preizkusno obdobje tako, da ta poteče hkrati s potekom časa, po katerem se obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije ali pozneje. Stečajna dolžnica je predlog za odpust obveznosti vložila dne 6. 8. 2015, ko še ni bila izdana sodba o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Črnomlju, št. II K 16211/2014 z dne 16. 10. 2015. V času odločanja o predlogu s sklepom z dne 17. 6. 2016 pa je bilo že znano, da je bila stečajna dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivi dejanji po 235. in 251. členu KZ-1, da ji je bila izrečena pogojna obsodba in določena enotna kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v postopku odpusta obveznosti določiti tako, da bi se le-to izteklo s potekom časa, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence.

6. Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen, če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP). Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP). V primeru, da ta rok do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, zavrne predlog za odpust obveznosti (1. točka petega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP).

7. Stečajna dolžnica v pritožbi ne zanika obstoja pravnomočne obsodilne kazenske sodbe za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti. Prav tako ne trdi, da bi bila ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence. Sodišču prve stopnje v pritožbi očita, da ji je s tem, ko je določilo krajšo preizkusno dobo, ob poteku katere obsodba za kazniva dejanja še ni bila izbrisana iz kazenske evidence, kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišču prve stopnje očita tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, saj meni, da stečajna dolžnica ni imela možnosti vložiti ugovora zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti iz razloga, da ji je bila določena prekratka preizkusna doba.

8. Stečajna dolžnica je predlog za začetek postopka osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti vložila dne 6. 8. 2015, sodišče prve stopnje pa je takoj po vložitvi predloga preverjalo, ali je bila stečajna dolžnica obsojena za kaznivo dejanje po 400. členu ZFPPIPP. Iz dopisa Ministrstva za pravosodje z dne 6. 8. 2015 tako izhaja, da stečajna dolžnica za takšna dejanja ni bila obsojena. V vmesnem času, pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 17. 6. 2016, je bila stečajna dolžnica nato obsojena za kaznivo dejanje po 251/I in 235/II KZ-1 (odločba z dne 16. 10. 2015, ki je postala pravnomočna dne 14. 1. 2016). Glede na predviden datum konca preizkusne dobe v kazenskem postopku, bodo izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence 14. 1. 2020.

9. V konkretnem primeru je bila stečajna dolžnica pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, s katerim je bila določena dolžina preizkusne dobe, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki jo ovira za odpust obveznosti. Drži sicer pritožbena navedba, da je bilo stečajni dolžnici v postopku odpusta obveznosti določeno krajše preizkusno obdobje, kot je obdobje, v katerem bodo izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe iz kazenskem postopku. Vendar pa pri odločanju v tej zadevi ne gre spregledati, da je bila stečajna dolžnica seznanjena s kazenskim postopkom in s pravnomočno obsodbo v kazenskem postopku ter bi bila v prvi vrsti sama dolžna poskrbeti za uveljavitev svojih pravic. Po presoji pritožbenega sodišča je treba zato kot bistveno upoštevati, da stečajna dolžnica ni vložila pravnega sredstva zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti oziroma zoper v sklepu določeno preizkusno obdobje, čeprav bi to lahko storila.

10. Stečajna dolžnica v pritožbi nadalje navaja, da bi lahko ugovor proti odpustu obveznosti vložila le iz razloga, da je preizkusno obdobje predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP). S tem smiselno trdi, da ni imela pravnega sredstva zoper v sklepu določeno preizkusno dobo, s katerim bi uveljavljala, da ji je bila določena prekratka preizkusna doba. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno stališče pritožnice, da ni imela pravnega sredstva zoper določeno dolžino preizkusne dobe. Stečajna dolžnica bi lahko iz razlogov, ki jih navaja sedaj (da pravnomočna obsodba ni bila ugotovljena in ustrezno upoštevana pri odmeri preizkusne dobe), vložila pritožbo zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in ga izpodbijala v delu, v katerem ji je bila določena dvoletna preizkusna doba. Nenazadnje je bil takšen tudi pravni pouk v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 17. 6. 2016. Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti. Po presoji pritožbenega sodišča ji tako pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep ne bi bilo mogoče odreči. Ustavna pravica do pravnega sredstva bi bila kršena, če dolžnica ne bi imela pravnega sredstva zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. Ker pa je stečajna dolžnica pravno sredstvo zoper navedeni sklep imela, vendar ga ni vložila, z navedenimi trditvami ni mogoče uspešno utemeljiti neustavnosti zakonske ureditve. Dolžničina pritožbena navedba, da ji je bila kršena pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS, je zato neutemeljena.

11. Stečajna dolžnica, bi morala to, kar navaja v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, pravočasno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, saj bi tako lahko dosegla takšno dolžino preizkusne dobe, s katero bi bil ustrezno upoštevan tudi datum predvidenega izbrisa obsodbe iz kazenske evidence.¹ Navedenih razlogov, s katerimi napada dolžino preizkusne dobe, ki ji je bila določena s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti, ne more več uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje zato s sedaj izpodbijanim sklepom ni kršilo pravice stečajne dolžnice do enakosti pred zakonom iz 22. člena Ustave.

12. Pritožbeno sodišče sicer še dodaja, da je sodna praksa že izrekla, da lahko dolžnik v nekaterih primerih, glede na obstoječo zakonsko ureditev (drugi odstavek 399. člena ZFPPIPP), predlog za odpust obveznosti ponovno vloži (primerjaj Cst 681/2015, Cst 823/2016).

13. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnice zoper izpodbijani sklep neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

--------------------------

¹ Primerjaj Cst 306/2017 z dne 24. 5. 2017. V navedeni zadevi je pritožbeno sodišče že zavzelo takšno materialnopravno stališče glede razlage zakonskih določb četrtega v zvezi z drugim odstavkom 400. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče preizkusno dobo določiti tako, da ta poteče hkrati s potekom časa, po katerem se obsodba predvidoma izbriše iz kazenske evidence. Ob drugačni razlagi bi bili v slabšem položaju stečajni dolžniki, ki bi jim bila določena krajša preizkusna doba, saj bi stečajni dolžniki, ki bi jim bila določena daljša preizkusna doba, v vmesnem času lahko dosegli izpolnitev pogojev oziroma izbris obsodbe iz kazenske evidence.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 115/2022
• VSL Sklep Cst 634/2018
• VSL Sklep Cst 190/2018