VSL Sklep I Cp 1743/2018

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike še najdalj do 24. 9. 2018.

2. Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba. Pritožuje se laično brez navedb pritožbenih razlogov. Navaja, da se ne strinja z vsebino sklepa, saj meni, da se ji godi krivica. Ocenjuje, da je čas pridržanja predolg. Prosi za takojšnjo obravnavo, da bo lahko nadaljevala s sanacijo bivalne enote.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ter odločilo, da se pridržano osebo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike še najdalj do 24. 9. 2018.

5. Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče vsebinsko ni napolnilo standarda iz prve alineje citiranega zakonskega besedila, niti iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja posledica katere duševne motnje je ogrožanje iz prve alineje citiranega določila.

7. Iz obrazložitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da je pridržana oseba že četrtič sprejeta na psihiatrično kliniko, vse prejšnje hospitalizacije so bile vezane na poslabšanje bipolarne motnje (ni pa bilo to ugotovljeno za tokratno pridržanje). Sodišče je ugotovilo, da je tokrat ob pregledu pridržana oseba hudo manična.¹ Ob tem pa je izostala ugotovitev, za kakšno duševno motnjo pridržana oseba boluje,² razvidna je le posledica. Za izpolnjenost pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr mora biti ugotovljen obstoj duševne motnje in vzročna zveza med duševno motnjo in ogrožanjem, ki mora biti posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja.

8. Poleg tega morajo biti za izrek tega ukrepa ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da pridržana oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ter vzročno zvezo, da je ogrožanje posledica duševne motnje zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja (prvi odstavek 39. člena ZDZdr).

9. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe.

10. Ob konkretni ugotovitvi o prepričanju pridržane osebe glede prihajajoče epidemije stenic, ki naj bi jih tudi sama nosila v telesu in odklanjanju jemanja zdravil zaradi psihotičnega doživljanja, je vse ostalo, kar je zapisalo sodišče, ostalo zgolj na splošni, abstraktni ravni, brez subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod zakonski dejanski stan iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

11. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 354. členom ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo v njem dopolniti svoje ugotovitve o izpolnjenosti pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr glede obstoja duševne bolezni pridržane osebe in konkretizacije pojma hujšega ogrožanja zdravja pridržane osebe. Pritožbeno sodišče glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti ter nujnosti in hitrosti postopka o tem ni odločilo samo, saj ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred prvostopenjskim sodiščem dopolnitev postopka pred istim sodiščem ne bo bistveno zavlekla postopka, niti ne bo kršilo stranki pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Neustavljivo in glasno prepričuje prisotna glede prihajajoče epidemije stenic, tudi sama jih nosi v telesu, o tem opozarja okolico, pa ji nihče ne verjame. Čez dva dni ima naročeno deratizacijo stanovanja in bi zato morala biti doma.
² Kakšna diagnoza ji je postavljena.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 91/2024
• VSL Sklep I Cp 1635/2018
• VSL Sklep I Cp 1069/2023