<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 842/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.842.2018
Evidenčna številka:VSL00014674
Datum odločbe:29.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:razlastitev - razlastitev nepremičnine - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - sodni cenilec

Jedro

Vsak potencialni razlaščenec se lahko sam odloči, ali bo pristal na ponujeno odškodnino ali pa bo, ker se ne strinja z višino, odločitev prepustil sodišču. Za pritožnico se je izteklo tako, da je prisojena odškodnina bistveno nižja od te, ki bi jo dobila, če bi sprejela ponujeno odškodnino v predsodnem postopku. Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da je pritožnica upravičena do prav take odškodnine. Upravičena je do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo je v tem nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke. Zato ne gre za to, da je izpodbijana odločitev "kazen, ker ni prostovoljno pristala na ponujeno odškodnino", ampak enostavno za posledico, kot se je kasneje izkazalo, razlaščenkine ne prave odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlagateljici naložilo, da je za nepremičnino, ki je bila v razlastitvenem postopku odvzeta nasprotni udeleženki, dolžna plačati 3.006,08 EUR z zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2012 ter stroške tega postopka.

2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da izvedensko mnenje A. A. ni strokovno utemeljeno, jasno in popolno. Sodišče je preuranjeno izdalo odločbo o glavni stvari, ne da bi upoštevalo njene pripombe in ne da bi postavilo cenilca kmetijske stroke, ki bi določil pravično denarno odškodnino za razlaščeno zemljišče. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pridobitev podatkov o ceni sosednjih zemljišč, ki bi dokazal, da je cenitev prenizka. S tem ji je sodišče odvzelo možnost obravnavanja. Cena v drugem pravnem poslu je bistvena, saj kaže, kaj je pravična odškodnina za primerljivo zemljišče. Ni bistveno, ali je cena določena v pogodbi ali v sodnem postopku, temveč da se določi pravična, ustrezna odškodnina, zato je neprimerno, da ji sodišče očita, da ni sklenila pogodbe s predlagateljico, ko je to možnost imela. Opozarja, kot ugotavlja sodišče samo, da je predmetna nepremičnina skupaj z ostalimi predstavljala zaščiteno kmetijo, zato se je znižala tudi vrednost ostalih nepremičnin, česar izvedenec ni upošteval. Ne drži njegovo pojasnilo, da sam status ne prinaša nobene dodatne vrednosti. Dodaja, da je nepremičnino ocenil izvedenec, ki ni sodni cenilec, zato ne more podati verodostojne ocene. Pravilna je ugotovitev sodišča, da je treba predmetno nepremičnino ocenjevati kot njivo. Protispisna je navedba sodišča, da je nasprotna udeleženka le pavšalno ugovarjala izvedenskemu mnenju. Sodišče ni sledilo njenemu predlogu za postavitev novega izvedenca niti ni opravilo soočenja A. A. in V. H., kar predstavlja kršitev njene pravice do izjave. Mnenji se razlikujeta za več kot 150 %, zato bi bilo nujno omogočiti V. H., da pojasni svoj izračun. Ni res, da je nepomembno, za kakšno ceno so se prodajala sosednja zemljišča, saj to kaže, kaj razlastitveni upravičenec šteje za ustrezno odškodnino. Za prisojeno odškodnino si ne more kupiti nadomestne nepremičnine, s čimer je dejansko kaznovana, ker ni sklenila pogodbe. Ker ni pristala na ponujeno odškodnino, je sedaj v sodnem postopku dobila še manj. Kršena ji je bila pravica do enakosti pred zakonom in do enakega varstva pravic. Gre za poseg v zasebno lastnino, zato bi ji morala biti določena primerna odškodnina, pri čemer je predlagala številne dokaze, s katerimi je dokazovala, da izračunana po izvedencu ni primerna, a jih je sodišče zavrnilo. Predlaga ustrezno spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago za določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče določa ZUreP-1. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 105. člena ZUreP-1 odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, ki jo ocenijo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, ki pri tem upoštevajo strokovne standarde in tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Sodna praksa je v razlagi tega izhodišča enotna: pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil spremenjen njen status zaradi predvidene gradnje infrastrukture.1

6. Za pritožnico ni sporno, da je bila razlaščena nepremičnina ocenjena kot njiva. Tej ugotovitvi v pritožbi celo izrecno pritrjuje. Moti jo višina po sodnem izvedencu (v zvezi s tem nasprotuje tudi njegovim kvalifikacijam) določene odškodnine, zlasti, ker je bila razlaščencem sosednjih nepremičnin pogodbeno izplačana višja odškodnina.

7. Sodišče lahko za izvedenca/cenilca postavi kogar koli. ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnih postopkih, določa, da se ti postavijo praviloma izmed sodnih izvedencev/sodnih cenilcev (drugi odstavek 245. člen ZPP), ni pa to nujno. Ključno je, da sodišče, ki izvedenca postavi, preveri njegove strokovne kvalifikacije. A. A. res ni sodni cenilec, je pa sodni izvedenec za gozdarstvo in kmetijstvo. Sodišče prve stopnje je pripombe nasprotne udeleženke glede njegovih strokovnih referenc in usposobljenosti za izdelavo cenitvenega poročila vročilo izvedencu, ki nanje obsežno odgovoril (red. št. 65 v spisu), sodišče prve stopnje pa je njegove strokovne reference tudi povzelo v razloge izpodbijanega sklepa.2 Pritožbene navedbe, ki skušajo izvedenčevo verodostojnost omajati tako, da mu očitajo, da ni sodni cenilec, so po povedanem brezpredmetne. Tudi po oceni pritožbenega sodišča ima A. A. vso potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče potrebuje pri odločitvi v tej zadevi.

8. Med udeleženkama tega postopka ni sporno, da sta se pred tem sodnim postopkom skušali izvensodno dogovoriti. Tudi ni sporno, da je predlagateljica nasprotni udeleženki ponudila bistveno večjo odškodnino, kot ji je bila sedaj prisojena z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da je pritožnica upravičena do prav take odškodnine. Upravičena je do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo v tem nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).3 Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov, koliko so lastniki sosednjih prejeli odškodnine, saj, kot je izrecno zapisalo (in nasprotnega pritožnica ne trdi), so bile vse odškodnine določene pogodbeno in prav nobena v sodnem postopku.

9. Ne gre torej za to, da bi bila pritožnica neenako obravnavana oziroma da bi ji bile v postopku kršene (ustavne) pravice. Položaj, v katerem je bila lastnikom sosednjih zemljišč ponujena odškodnina, je (bil) bistveno drugačen od pritožničinega. Vsak potencialni razlaščenec se lahko sam odloči, ali bo pristal na ponujeno odškodnino ali pa bo, ker se ne strinja z višino, odločitev prepustil sodišču. Za pritožnico se je izteklo tako, da je prisojena odškodnina bistveno nižja od te, ki bi jo dobila, če bi sprejela ponujeno odškodnino v predsodnem postopku. Zato ne gre za to, da je izpodbijana odločitev „kazen, ker ni prostovoljno pristala na ponujeno odškodnino“, ampak enostavno za posledico, kot se je kasneje izkazalo, razlaščenkine ne prave odločitve. Te pritožnica pač ne more sanirati tako, da sodišču prve stopnje, ki je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo ter ob tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve postopka, očita vse to, in celo, da je kršilo njene ustavne pravice.

10. Prvostopenjsko sodišče je napravilo prepričljivo in koherentno dokazno oceno, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi. V. H. ni bil izvedenec ne v tem ne v drugem sodnem postopku, zato njegovega mnenja ni mogoče uporabiti kot izvedenskega.4 Je pa sodišče prve stopnje njegovo mnenje upoštevalo kot del procesnega gradiva in ga predočilo izvedencu A. A, ki se je do njega temeljito opredelil, nakar je sodišče prve stopnje vse te ugotovitve povzelo v razloge izpodbijanega sklepa ter se do njih tudi samo kritično opredelilo.5 Zavzelo je stališče glede čisto vseh pripomb in pomislekov, ki jih je podala pritožnica.6 Nasprotne pritožbene navedbe enostavno ne držijo. Že sodišče prve stopnje je pritožnici pojasnilo, da ne strinjanje z izvedenskim mnenjem po trdnem stališču sodne prakse ni razlog za postavitev novega izvedenca, drugih razlogov za ponovitev dokaza z drugim izvedencem pa tudi pritožbeno sodišče, kot izhaja iz zgoraj obrazloženega, ne vidi. Pritožnica zmotno razume pojem soočenja. To namreč ni dokazno sredstvo/dokazni predlog, temveč metoda zaslišanja7. Poleg tega V. H. ni bil izvedenec, soočenje med pričo/stranko in izvedencem pa ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.8

11. Na podlagi obrazloženega in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe in je njena logična posledica.

-------------------------------
1 Glej npr. sklep VS RS II Ips 279/2017 z 29. 3. 2018 ter z njim povezan sklep VSL II Cp 83/2017 s 17. 5. 2017.
2 Glej 14. točko na 6. in 7. strani izpodbijanega sklepa.
3 Tako izrecno tudi VS RS v sklepu II Ips 279/2017 z 29. 3. 2018.
4 Ker ni bil izvedenec, tudi razloga za njegovo zaslišanje v zvezi s tem mnenjem v tem postopku ni bilo.
5 Glej 17., predvsem 18. do 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
6 Povedano velja tudi glede cenitve v zvezi z dejstvom, da gre za zaščiteno kmetijo.
7 Zobec, J., Komentar ZPP, 2. knjiga, str. 462, 463. Glej tudi sklep VSL II Cp 2731/2016 s 15. 2. 2017.
8 Zobec, J., Komentar ZPP, 2. knjiga, str. 462, 463.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o urejanju prostora (2002) - ZUreP-1 - člen 105, 105/2, 105/3
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 245, 245/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMzY0