VSL Sklep I Cp 1694/2018

Jedro

Tožnica je del zapuščine podedovala. V pravdi je bil sporen zgolj še delež, ki so ga dedovali toženci. Le tega pa bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi pravdnega uspeha in odmeri stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločitev o pravdnih stroških spremeni tako, da se v XIII. točki izreka znesek 8.817,61 EUR nadomesti z zneskom 1.904,03 EUR.

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema tega sklepa dolžna toženi stranki plačati 435,57 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica dedinja 21/24 zapuščine, katere obseg je ugotovljen s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. III D 734/98 z dne 25.11.1999. Vsakemu od treh tožencev je naložilo obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listne, na osnovi katere se bo pri nepremičninah, ki so v zapuščini, vknjižila lastninska pravica za tožnico do 5/144 in izročitev nepremičnin v tem obsegu v soposest. Prvi toženec in tretja toženka sta dolžna tožnici plačati vsak po 5.208,33 EUR, drugi toženec pa 5.208,33 EUR in 38.460,00 EUR. V preostalem delu je zahtevek zavrnjen. Glede pravdnih stroškov je v XIII. točki izreka odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 8.817,61 EUR.

2. Zoper stroškovni del odločitve se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je od tožencev zahtevala izročitev 30/144 vsake od nepremičnin v zapuščini, uspela pa do višine 15/144. Tudi z denarnim delom zahtevka je tožnica – ker pogojev za razdedinjenje ni dokazala – uspela do polovice. Sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo tožničin 87,5 % uspeh v postopku, je uspeh izračunavalo na osnovi deležev, ki so jih stranke podedovale po zapustnici. To ni pravilno, saj je tožnica pretežni del zapuščine prejela na osnovi sklepa o dedovanju. S tožbo je zahtevala zgolj tisti del zapuščine, ki so ga podedovali toženci, to je 1/4 zapuščine. Sodišče ji je prisodilo točno polovico zahtevanega. Tožničin uspeh je torej polovičen. Ker je ob vložitvi tožbe vrednost spora nižja kot v nadaljevanju postopka, so tožničini stroški sestave tožbe odmerjeni 200 točk previsoko.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker pri dedovanju zapustničinega premoženja ni bila upoštevana oporoka, s katero je bila tožnica določena za edino dedinjo, je v tem postopku tožnica zahtevala izročitev premoženja, ki so ga dedovali toženci. Od vsakega od treh tožencev je zahtevala 10/144 solastninski delež nepremičnin, uspela pa uveljaviti od vsakega 5/144 solastninski delež. Tudi z denarnim delom zahtevka je uspela do polovice. Uspeh vsake od strank v postopku je torej polovičen. Prvostopenjsko sodišče, ki je ugotovilo tožničin 87,5 % uspeh, je izhajalo iz nepravilne predpostavke, da je tožnica uveljavljala celotno zapuščino. To ni pravilno, saj je tožnica 3/4 zapuščine podedovala; v tem postopku je bil sporen zgolj delež, ki so ga dedovali toženci.

6. Pritožniki pravilno navajajo, da je vrednost s tožbo uveljavljanega zahtevka znašala 110.000,00 EUR, v nadaljevanju postopka pa 141.250,00 EUR. Sodišče prve stopnje, ki je tudi pri vrednotenju odvetniške nagrade za tožbo upoštevalo vrednost spora 141.250,00 EUR, je tožeči stranki priznalo 200 točk preveč, kar je 112,00 EUR preveč (200 × 0,459 + 22 % DDV).

7. Tožeči stranki je torej v postopku nastalo 10.991,47 EUR pravnih stroškov (11.103,47 – 112,00), toženi stranki pa 7.183,42 EUR pravdnih stroškov (specifikacija je podana v 22. točki prvostopenjske sodbe). Upoštevajoč 50 % uspeh vsake od strank je tožeča stranka upravičena do povrnitve 5.495,74 EUR stroškov, tožena pa do povrnitve 3.591,71 EUR stroškov. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.904,03 EUR pravdnih stroškov.

8. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP). Tožeča stranka, ki je uveljavljala znižanje pravdnih stroškov za 6.913,58 EUR, je s pritožbo v celoti uspela. Tožeča stranka ji je zato dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, ki so ji nastali v sledeči višini: sestava pritožbe 229,50 EUR (tar. št. 21 Odvetniške tarife¹), materialni stroški 4,59 EUR, DDV 51,48 EUR, sodna taksa za pritožbo 150,00 EUR, skupaj 435,57 EUR. Priznani stroški sestave pritožbe vključujejo stroške komunikacije odvetnika s stranko v zvezi s pritožbo.

-------------------------------
¹ Ur. list RS 2/2015

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2411/2017
• VSL Sklep I Cp 687/2018
• VSL Sodba I Cp 745/2021