VSL Sklep II Cp 275/2018

Jedro

Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba v točki III izreka spremeni tako, da se dosedanjemu besedilu doda nov - drugi odstavek, ki glasi:

"Tožena stranka je dolžna v korist proračuna RS na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani povrniti celotne stroške začasnega zastopnika za vročanje, ki jih je bila tožnica oproščena na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči Okrožnega sodišča v Ljubljani ... z dne 5. 6. 2017, ki bodo po višini odmerjeni s posebnim sklepom sodišča prve stopnje po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi".

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (prvi odstavek točke III izreka) potrdi odločba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 32.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2017 naprej (točka I izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnjen (točka II izreka). O pravdnih stroških je odločilo v točki III izreka in toženi stranki naložilo v plačilo 148,49 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

2. Zoper III. točko izreka navedene odločbe vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Predlaga spremembo sklepa o stroških tako, da se pravilno odmerijo sodni stroški, podrejeno pa, naj se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je bila obravnavana zadeva izločena iz skupne obravnave, saj je bila vložena skupaj s tožbo na ugotovitev očetovstva in določitev preživnine. V tej zadevi je sodišče izdalo zamudno sodbo. Upoštevalo je le priglašene stroške, ki odpadejo na zahtevek za ugotovitev očetovstva in preživnine, ne pa tudi stroškov, ki odpadejo na zahtevek za plačilo 32.950,00 EUR. Tožeče stranke ni pozvalo na postavitev predloga za odmero stroškov. Zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, napačno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj tožeča stranka v tem postopku stroškov sploh še ni priglasila. Priglaša (višje) stroške, ki bi ji šli in predlaga, da se ji priznajo. Tudi sicer stroški niso pravilno odmerjeni, saj so bili priznani le stroški za tožbo, ne pa tudi za pripravljalne vloge. Podrejeno tožnica priglaša stroške v postopku v skladu s 163. členom ZPP in predlaga, naj sodišče izda dodatni sklep o odmeri stroškov.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zamudna sodba in sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 19. 9. 2017, to je po začetku uporabe Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E²). Pritožba zoper sodbo, ki je bila tožeči stranki vročena 20. 9. 2017, je bila vložena 20. 10. 2017, to je zadnji dan 30-dnevnega pritožbenega roka (prvi odstavek 333. člena ZPP). V pritožbi so priglašeni pravdni stroški, za katere pritožnica trdi, da bi jih sodišče prve stopnje moralo priznati tožeči stranki v postopku, ki se je končal z izdajo sodne odločbe zunaj obravnave. Rok za priglasitev stroškov v primeru izdaje sodbe oziroma končne odločbe o glavni stvari zunaj obravnave je 15 dni (peti odstavek 163. člena ZPP). V istem roku (15 dni) stranka lahko predlaga dopolnitev sodbe, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sodbo (prvi odstavek 325. člen ZPP). Predlog za odmero stroškov, ki ga je podala pritožnica šele v pritožbi, je glede na navedena pravna določila prepozen.

6. Pravdni stroški so bili odmerjeni v okviru stroškovnika, priglašenega na pripravljalni vlogi z dopolnitvijo tožbe, ki jo je tožeča stranka podala na podlagi pozivnega sklepa sodišča za dopolnitev tožbenih navedb in dokaznih predlogov glede vtoževanega verzijskega zahtevka³. Pritožbene navedbe, da tožnica stroškov sploh še ni priglasila, so torej protispisne. Na ta način vloženi stroškovnik je bil dovolj določen, da je v okviru postavljenega zahtevka sodišče lahko odločilo o priglašenih stroških. Ne gre za primer iz drugega odstavka 163. člena ZPP, da bi stranka zahtevala povrnitev stroškov v več vlogah oziroma ustno na več narokih. Zato sodišču ni bilo treba poseči po možnosti poziva, naj v določenem roku v eni vlogi opredeljeno navede vse stroške, za katere zahteva povračilo. Na napake pri opredelitvi (višine) stroškov sodišče strank ni dolžno opozarjati niti pozivati k pravilni navedbi stroškov. Ker je o priglašenih stroških odločeno v okviru določno in opredeljeno postavljenega zahtevka, je odločitev o povrnitvi odvetniških stroškov pravilna v pravnem in dejanskem pogledu in ni obremenjena z očitano procesno kršitvijo 163. člena ZPP.

7. Delno zmotno pa je sodišče uporabilo posebne določbe ZBPP⁴, ker pri odločanju ni uporabilo 46. člena navedenega zakona. Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje, katerih je bila v obravnavanem primeru tožnica oproščena po odločbi o brezplačni pravni pomoči št. ... z dne 5. 6. 2017 (odločba na redni št. 33 spisa). Obseg teh stroškov mora sodišče prve stopnje ugotoviti iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. O višini in obsegu teh stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna RS, odloči sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka (46. člen ZBPP).

8. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških postopka navedene določbe ZBPP prezrlo. V spisu tudi še ni ugotovitev o višini stroškov, ki jih je morala za začasnega zastopnika za vročanje založiti tožeča stranka oz. zanjo RS. Zato je bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti v stroškovnem delu (točka III izpodbijane odločbe) tako, da mora tožena stranka v korist proračuna RS povrniti tudi celotne stroške začasnega zastopnika za vročanje, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom sodišča prve stopnje po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP).

9. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti delno spremenilo izpodbijani sklep o stroških tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena istega zakona). V ostalem je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena istega zakona).

10. Ker pritožnica s svojim pritožbenim predlogom ni uspela in je bila izpodbijana odločba delno spremenjena po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena istega zakona).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Uradni list RS, št. 10/2017.
³ Pozivni sklep P 1599/2016-II z dne 21. 12. 2016 na redni št. 22 spisa; pripravljalna vloga tožeče stranke s stroškovnikom, vložena 20. 2. 2017 na redni št. 25 spisa.
⁴ Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 526/2012
• sodba II U 203/2011
• VSL sklep I Cp 2037/2015