VSL Sodba IV Cp 1098/2018

Jedro

Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec v okviru preživninske obveznosti plačevati stroške počitnikovanja otroka, ko bo otrok preživljal počitnice s tožnico. V času poletnih in zimskih počitnic toženec z otrokom ni izvajal le golih stikov. Tožnica ne prereka trditev toženca, da je v času stikov plačal za otroka smučanje in oddih na morju. Toženec torej je (bo) plačeval otroku stroške smučanja in počitnic na morju, ko je (bo) imel stike z otrokom v času poletnih in zimskih počitnic.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba v I. tč. spremeni tako, da se glasi:

" I. Toženec A. A. je dolžan od 1. 11. 2017 dalje plačevati za preživljanje hčere B. B., roj. ..., mesečno preživnino v višini 160,00 EUR, od 1. 3. 2018 dalje pa mesečno preživnino v višini 310,00 EUR, na roke matere in zakonite zastopnice – tožnice C. C., pri čemer je dolžan plačati preživninske zneske, zapadle do pravnomočnosti te sodbe, v roku 15 dni, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v zneskih določenih s to sodbo, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem cen življenjskih stroškov, od tedaj dalje pa valorizirano, skladno s sklepom Vlade RS in po vsakokratnem obvestilu pristojnega centra za socialno delo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila, pod izvršbo.

V presežku, glede razlike med dosojeno preživnino in zahtevano preživnino v višini 489,00 EUR mesečno, se tožbeni zahtevek zavrne."

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tem družinskem sporu je v pritožbenem postopku sporna le še odločitev o višini preživninske obveznosti toženca do hčere. Sodišče je tožencu s sodbo¹ naložilo, da je dolžan od 1. 11. 2017 dalje plačevati za preživljanje hčere preživnino v višini 350,00 EUR mesečno. V presežku med dosojeno preživnino in zahtevano preživnino v višini 489,00 EUR mesečno je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo razmerje med potrebami hčere in preživninskimi sposobnosti toženca kot preživninskega zavezanca. Mesečne potrebe otroka so 900,00 EUR in ne 650,00 EUR, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Sodišče je zmotno ocenilo mesečne stroške: za obleko in obutev, za zdravila, za smučarsko opremo, za zimske in letne počitnice, za oddih, za razvedrilo in prosti čas. Dodatne stroške, ki jih ima tožnica z otrokom je sodišče ocenilo le v višini 10,00 EUR, čeprav tožnica za otrokove prevoze porabi 40,00 EUR. Tudi stroški za razvedrilo in oddih so zmotno ocenjeni.² Otrok pravdnih strank ima pravico do enakega življenjskega standarda, kot sta ji ga zagotavljala starša pred razpadom življenjske skupnosti. Življenjski standard otroka se zaradi razveze staršev ne sme spremeniti.³ Oceno stroškov za zadovoljitev preživninskih potreb otroka pogojuje ocena preživninske zmožnosti njegovih staršev.⁴ Pri preživninskih zmožnostih sodišče ni upoštevalo, da toženec zasluži več kot tožnica, da je solastnik stanovanja ter podedovane nepremičnine, zato so njegove preživninske sposobnosti večje od tožničinih. Sodišče je upoštevalo stroške, ki jih ima toženec z registracijo in zavarovanjem avtomobila ter menjavo pnevmatik, enakega stroška pa ni upoštevalo na strani tožnice. Tožencu je naložilo, da krije 53,4 % potreb otroka, čeprav otrok pretežni del preživi pri tožnici, kateri je bil dodeljen v varstvo in vzgojo.⁵

3. Toženec v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri določitvi njegove preživninske obveznosti ni upoštevalo, kar je bilo med pravdnima strankama nesporno ugotovljeno, da je toženec za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe vsak mesec plačeval preživnino v višini 150,00 EUR, in sicer 8. 11. 2017, 13. 12. 2017, 8. 1. 2018 in 9. 2. 2018. Sodišče je nekritično in previsoko ugotovilo potrebe otroka in nepravilno porazdelilo preživninsko breme med pravdni stranki. Mesečne preživninske potrebe otroka je ugotovilo v višini 650,00 EUR, kar je za enajstletnega otroka pretirano. Otrok v času življenjske skupnosti ni živel nadstandardno. Toženec je po višini priznal mesečni strošek prehrane in plačilo šolskih položnic v višini 60,00 EUR, vendar je treba upoštevati, da ta strošek obstaja le deset mesecev, torej med šolskim letom, kar pomeni, da je mesečni strošek iz tega naslova 50,00 EUR in ne 60,00 EUR, kot to ugotavlja sodišče. Previsoko so ocenjeni stroški prehrane v višini 155,00 EUR, saj ima otrok v šoli dva obroka. Pretiran je strošek za osebno higieno in kozmetiko v višini 15,00 EUR mesečno, ki ga toženec ocenjuje v višini 7,00 EUR mesečno. Previsoko je sodišče ocenilo strošek za obleko in obutev v višini 120,00 EUR mesečno, saj ta strošek ne presega 70,00 EUR mesečno. Sodišče je po nepotrebnem priznalo med preživninske stroške stroške za avtomobil, čeprav pravdni stranki približno v enaki meri prevažata otroka. Otrok za obiskovanje osnovne šole, glasbene šole in jezikovne šole ter knjižnice ne potrebuje prevoza. Strošek za šolske potrebščine v višini 456,00 EUR letno oziroma 38,00 EUR mesečno je ocenjen previsoko, ker dobi otrok šolske učbenike brezplačno. Stroški za šolske zvezke in torbo ne presegajo zneska 15,00 EUR mesečno. V družinskih sporih je dopustno navajati nova dejstva, toženec pa je na naroku pravilno navedel višino stroškov za jezikovno šolo, kot mu jih je v telefonskem razgovoru povedala direktorica te šole. Računi, ki jih je priložila tožnica, so bili pretirani, zato je prosil direktorico, da mu pisno pojasni višino stroška za jezikovni tečaj nemščine. V elektronskem sporočilu mu je direktorica jezikovne šole pojasnila, da je pri računu za tečaj nemščine prišlo do pisne napake. Cena tečaja je 337,94 EUR, ob upoštevanju popusta 287,25 EUR, in ne 548,00 EUR, kot to ugotavlja sodišče. Strošek obeh jezikovnih tečajev je 574,50 EUR ali 48,00 EUR mesečno. Če bo tožnica to dejstvo v odgovoru na pritožbo zanikala in bo pritožbeno sodišče ocenilo, da je potrebno, naj se v novem sojenju naredijo poizvedbe pri jezikovni šoli glede izstavitve dobropisa in opravi zaslišanje direktorice te šole. Stroški za jezikovna tečaja tudi niso potrebni, ker ima otrok obvezen pouk angleškega jezika in še izbirni pouk nemškega jezika v osnovni šoli. Gre tudi za pretirano obremenjevanje otroka z dodatnimi aktivnostmi. Strošek prostočasnih aktivnosti v višini 20,00 EUR mesečno je pretiran, ker zabava za rojstni dan otroka ni stala več kot 70,00 EUR, na leto pa se otrok udeleži največ štirih zabav, kamor se nosijo darila v vrednosti 7,00 EUR. V kino gre otrok štirikrat letno. V kino bo otroka peljal tudi toženec. Za te namene zadostuje 10,00 EUR mesečno. Sodišče je zmotno ocenilo strošek nakupa kolesa in smučarske opreme v višini 8,00 EUR za vsako postavko. Sodba v tem delu nima razlogov in se je ne da preizkusiti. Novo kolo stane 200,00 EUR, ki se menja na štiri leta, staro kolo pa se lahko kupi za 100,00 EUR. Sodišče je nepravilno upoštevalo strošek letnih in zimskih dopustov v višini 50,00 EUR mesečno. Obseg stikov v času vseh počitnic je v enakem obsegu porazdeljen med starša. Toženec poskrbi, da je otrok na smučanju v času zimskih počitnic in na morju v času letnih počitnic, zato ima stroške, ki jih plačuje za počitnice otroka. S tem, ko bo moral poleg teh stroškov plačevati še stroške počitnic v okviru preživninske obveznosti, bo moral dvakrat kriti te preživninske potrebe otroka. Tudi mesečni strošek prehrane se ne upošteva v času počitnic, ko je otrok pri preživninskem zavezancu. Navedene stroške je tožnica pretirano ocenila tudi po višini. Družina je zimske počitnice preživljala v kapacitetah delodajalcev, kjer so bili stroški namestitve 128,00 EUR. Strošek otroške celodnevne vozovnice za smučanje je 15,50 EUR. Toženec predlaga, da se mu določi mesečno preživninsko obveznost v višini 200,00 EUR.

4. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in med drugim navaja, da novi dokazi niso takšne narave, ki bi vplivali na določitev mesečne preživninske obveznosti toženca. V družinskih sporih so dopustne pritožbene novote, vendar le iz razloga varovanja koristi otrok, ne pa glede preživninskih sposobnosti zavezancev.

5. Pritožba toženca je delno utemeljena, pritožba tožnice ni utemeljena.

6. V postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP (glej 414. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo nova dejstva, ki jih je dal toženec v pritožbi v zvezi s stroški jezikovnih tečajev.

7. Namen sistema prekluzij je zagotoviti ekonomičnost in koncentracijo pravdnega postopka. Ta pravila pa se ne smejo razlagati prestrogo⁶, zato jih ni dopustno uporabiti v primerih, ko bi bila stranki, ki je sicer ravnala z razumno skrbnostjo v postopku, odvzeta pravica do izjave, ki vključuje tudi pravico do izvedbe dokazov. Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje predložila račun o plačilu jezikovnega tečaja, pri katerem je po pritožbenih navedbah toženca prišlo do napake pri zapisu stroška tečaja, kar je tožencu potrdila direktorica družbe, ki izvaja jezikovni tečaj. Izstavljen je bil račun v višini 548,00 EUR namesto v višini 287,25 EUR.⁷ Toženec je že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval in dokazoval, da je (bil) ta strošek bistveno nižji⁸, kar bi lahko potrdila tudi tožnica, ki je plačevala stroške jezikovnih tečajev. Toženec je v pritožbi tožnico tudi pozval, da se opredeli glede tega dejstva, vendar se tožnica v odgovoru na tožbo glede teh dejstev ni opredelila. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega dejstva in dokaza z zaslišanjem direktorice te družbe toženec brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče to dejstvo upoštevalo. Tožnica tega dejstva v odgovoru na pritožbo tudi ni zanikala, zato se šteje to dejstvo za priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP).

8. V sodbi je sodišče prve stopnje pregledno in vsebinsko skrbno navedlo in dokazno ocenilo vsa odločilna dejstva glede posameznih preživninskih potreb otroka, ki jih pritožbi izpodbijata, pritožbeno sodišče pa se v nadaljevanju opredeljuje do teh pritožbenih navedb. Pritožbeno sodišče je vsebinsko ocenilo življenjske stroške otroka, kot so (opredeljeno) navedeni v drugem odstavku 129a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), nato pa še druge posebne stroške, vse te posamične in skupne preživninske stroške otroka pa je ocenilo ob upoštevanju preživninskih zmožnosti pravdnih strank (glej 123. člen in 129. člen ZZZDR) in ob upoštevanju časovnega obdobja, ki ga otrok preživi pri vsakem staršu. Otrok je dodeljen tožnici, ki je dolžna kriti preživninske potrebe otroka, vendar je pritožbeno sodišče pri določitvi toženčeve preživninske obveznosti upoštevalo, da ima toženec obsežne stike z otrokom. Pravdni stranki sta pri stikih toženca z otrokom zasledovali otrokove koristi, zato sta s sodno poravnavo določili obsežne stike toženca z otrokom⁹. Tožnica je v postopku dokazala, da so stroški preživljanja otroka višji od povprečja, ki jih pravdni stranki glede na njune finančne sposobnosti lahko krijeta in sta jih krili tudi v času skupnega življenja. Pri oceni preživninskih potreb otroka zato niso odločilni računi, ki jih je predložila tožnica (za prehrano, obleko in obutev, kozmetiko in druge preživninske stroške otroka), saj navedeni izdatki presegajo finančne sposobnosti pravdnih strank,¹⁰ kar pa je odločilen kriterij za priznanje višine preživninskih stroškov otroka. Podrobnejši odgovor pritožbenega sodišča glede stroškov za posamezne kupljene stvari po predloženih računih zato ni potreben.

9. Glede na obsežne stike toženca z otrokom, ko otrok pri tožencu tudi med tednom prespi in ga zjutraj toženec odpelje v šolo, kjer ima otrok tudi prehrano (malico in kosilo) in glede na obsežne stike toženca z otrokom v času počitnic in praznikov ter ob vikendih, je sodišče prve stopnje previsoko ocenilo stroške za prehrano v višini 155,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primeren strošek za to preživninsko postavko 100,00 EUR in ne 50,00 EUR kot zatrjuje toženec. Iz enakih razlogov je strošek za osebno higieno, kozmetiko in praški lahko največ 10,00 EUR mesečno. Tudi mesečne stroške za oblačila in obutev je sodišče prve stopnje previsoko ocenilo. Ta strošek je lahko 90,00 EUR mesečno. V tem delu pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam pravdnih strank, ne tožnici, ki zatrjuje, da so mesečni stroški za obleko in obutev 207,00 EUR, ker sta pravdni stranki v času skupnega življenja kupovala otroku oblačila in obutev višjega cenovnega razreda, kakor tudi ne tožencu, da je ta strošek bistveno nižji in ni višji od 70,00 EUR. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mesečni stroški za obleko in obutev v višini 90,00 EUR odstopajo od povprečja, vendar so v okviru finančnih sposobnosti pravdnih strank.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo strošek za zdravila v višini 5,00 EUR mesečno, saj otrok nima zdravstvenih težav, zato stroški, kot jih uveljavlja tožnica v višini 14,00 EUR mesečno, niso izkazani. Glede stroškov za zobozdravnika tožnica ne pojasni, zakaj otrok ne koristi brezplačnih zobozdravstvenih storitev.

11. Neutemeljeno tožnik v pritožbi izpodbija priznani strošek v višini 10,00 EUR za vzdrževanje avtomobila in za prevoze otroka ter druge s tem povezane režijske stroške. V navedeno postavko so vključeni tudi stroški za prevoze, ki jih opravi tožnica za otroka, ker je otrok njej dodeljen v varstvo in vzgojo. V tem delu torej ne gre za prevoze otroka v osnovno šolo, glasbeno šolo ali jezikovno šolo, zato niso relevantne pritožbene navedbe toženca, da se osnovna šola, glasbena šola in jezikovna šola nahajajo v neposredni bližini bivališča otroka, zato za obiskovanje teh šol otrok ne potrebuje prevoza.

12. Otrok dobi šolske učbenike brezplačno v šoli, strošek za šolsko torbo in šolske potrebščine pa ne more presegati zneska 20,00 EUR mesečno. Otroku so bili posebej priznani stroški za šolske izlete ter za šolsko malico in kosilo v višini 60,00 EUR. Toženec pa utemeljeno opozarja, da je treba pri obračunu teh stroškov upoštevati, da ta strošek nastaja deset mesecev, kar pomeni, da je mesečni strošek 50,00 EUR.

13. Mesečni strošek za jezike pritožbeno sodišče ocenjuje v višini 48,00 EUR mesečno, ne le glede na nova dejstva, ki jih je tožnik navedel v pritožbi, marveč tudi glede na finančne sposobnosti pravdnih strank in ker otrok obiskuje tudi glasbeno šolo. Nima pa prav pritožba toženca, da ta strošek ni potreben, ker otrok obiskuje glasbeno šolo in se v osnovni šoli uči istih tujih jezikov. Dodatne ure učenja tujih jezikov bodo pomembno vlivale na uspešnost otrokovega osebnostnega razvoja, enako kot glasbena šola. Zaradi teh dodatnih dejavnosti otrok ni preobremenjen. Obseg učnih ur in cena mesečnih dodatnih jezikovnih tečajev pa je primerna v obsegu, kot jo zatrjuje toženec v pritožbi (48,00 EUR). Višji mesečni izdatki za učenje jezikov niso izkazani kot potrebni, glede na finančne sposobnosti pravdnih strank. Kot je bilo že pojasnjeno, je pritožbeno sodišče štelo, da so ta dejstva dokazana, ker tožnica teh dejstev v odgovoru na pritožbo ni zanikala, čeprav jo je toženec določno pozval, da se glede teh trditev izjavi.¹¹

14. Višji mesečni strošek glede na finančne zmožnosti pravdnih strank za zabavo enajstletnega otroka od zneska 25,00 EUR ni utemeljen. Pod to postavko je pritožbeno sodišče upoštevalo¹²: stroške rojstnodnevne zabave otroka, darila prijateljem za rojstni dan, obiskovanje bazena, kina, nakup igrač in podobno. Stroški, kot jih zatrjuje tožnica znova v pritožbi, so pretirani in odstopajo tudi od primerjalnega vrednostnega razmerja z ostalimi priznanimi preživninskimi stroški otroka in finančnimi zmožnostmi pravdnih strank. Pritožbeno sodišče se zato podrobneje ne opredeljuje glede cene torte in daril, vstopnic za bazene in kinodvorane, vožnje s pedalinom in drugimi stroški, ki jih navaja tožnica.

15. Za športno opremo je primeren znesek 30,00 EUR. Pri tem znesku je pritožbeno sodišče upoštevalo, da starša zagotavljata otroku aktivne počitnice, zato je za to postavko priznan strošek, ki presega povprečje, hkrati pa je pritožbeno sodišče upoštevalo, da se ta oprema ne kupuje vsako leto (smuči in druga smučarska oprema, rolerji, plavutke, maska in podobno).

16. Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec v okviru preživninske obveznosti plačevati stroške počitnikovanja otroka, ko bo otrok preživljal počitnice s tožnico. V času poletnih in zimskih počitnic toženec z otrokom ni izvajal le golih stikov. Iz izpovedbe toženca izhaja, da je zadnje poletje z otrokom preživel na otoku ... in na kampiranju na ..., navedel pa je tudi višino stroškov. Tožnica ne prereka trditev toženca, da je v času stikov plačal za otroka smučanje in oddih na morju. Toženec torej je (bo) plačeval otroku stroške smučanja in počitnic na morju, ko je (bo) imel stike z otrokom v času poletnih in zimskih počitnic. Takšno je tudi stališče novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki je v sodbi II Ips 114/2018 z dne 21. 6. 2018 v zvezi z dopuščeno revizijo na revizijsko vprašanje, „ali in v katerih primerih se pri določanju višine preživnine upošteva strošek počitnic v zvezi s stroški počitnic“, odgovorilo, da se „stroški počitnic upoštevajo tedaj, kadar je to utemeljeno na podlagi dejstvene argumentacije pravdnih strank“. V nadaljevanju obrazložitve je VS RS pojasnilo, da preživninski zavezanec, ki med počitnicami ne izvaja ničesar drugega kot golih stikov, mora ta del preživninskega bremena kriti, drugačen pa je položaj preživninskega zavezanca, ki tudi sam poskrbi za počitnikovanje otroka, in sicer, ko otrok počitnikuje tako z enim kot z drugim staršem. V takem primeru je treba to dejstvo upoštevati in nerezidenčnega starša ne obremeniti dvojno – najprej za strošek lastnega počitniškega aranžmaja z otrokom (ki ga nosi po naravi stvari) ter nato hkrati še za sorazmeren strošek počitniškega aranžmaja bivšega zakonca z otrokom (ki ga nosi prek povečanega preživninskega bremena).

17. Glede na ocenjene posamezne mesečne preživninske izdatke otroka so skupni mesečni stroški preživljanja otroka 479,00 EUR.¹³ Pritožbeno sodišče je pri razmejitvi preživninskega bremena upoštevalo, da je v večjem časovnem obsegu breme varstva otroka na tožnici, kateri je otrok tudi dodeljen v varstvo in vzgojo, ter da je njena plača nižja od plače toženca. Toženec mora zato kriti nekaj manj kot 65% preživninske obveznosti, kar pomeni, da mora plačevati mesečno preživnino v višini 310,00 EUR.

18. Tožnica ni prerekala pritožbenih navedb, da je toženec ves čas postopka plačeval mesečno preživnino za otroka v višini 150,00 EUR¹⁴, kar je bilo med pravdnima strankama tudi nesporno ugotovljeno na naroku 12. 2. 2018.¹⁵ Tožnica je zahtevala plačilo preživnine od 1. 11. 2017. Toženec je zato dolžan od tega datuma do 28. 2. 2018 plačati razliko med že plačano preživnino in določeno preživnino v višini 160,00 EUR, od 1. 3. 2018 dalje pa je dolžan plačevati preživnino v višini 310,00 EUR.

19. Pritožba toženca je delno utemeljena, pritožba tožnice pa ni utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo v tem delu spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo toženca in pritožbo tožnice zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

20. 413. člen ZPP določa, da v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Toženec je delno uspel s pritožbo, vendar glede na uspeh v pritožbenem postopku, ob upoštevanju ugovorov, ki jih je dal pred sodiščem prve stopnje glede zahtevka tožnice na plačilo preživninske obveznosti, ob upoštevanju uspeha tožnice v celotnem postopku, ki s pritožbo sicer ni uspela, ter ob upoštevanju, da sta pravdni stranki v tem pravdnem postopku s sodno poravnavo rešili spor glede dodelitve otroka in

glede določitve stikov, se izkaže v okviru prostega preudarka kot pravilna odločitev, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ S (popravnim) sklepom IV P 284/2017 z dne 19. 3. 2018 je sodišče prve stopnje popravilo očitno pisno napako v izreku sodbe, v katerem je zmotno zapisalo ime toženca.
² Tožnica na str. 4 in 5 pritožbe podrobno navaja s stroški povezane denarne zneske za rojstnodnevno zabavo, darila in druge stroške, povezane z zabavo in razvedrilom otroka.
³ Pritožba se sklicuje na VSL sodba IV Cp 2638/2015.
⁴ Pritožba se sklicuje na VSL sodba IV Cp 532/2017 in VSL sodba in sklep IV Cp 1922/2015.
⁵ Pritožba se sklicuje na VSC sodba Cp 361/2015.
⁶ Hkrati pa tudi ne permisivno.
⁷ Tožnica je šele na naroku pred izdajo sodbe predložila račun jezikovne šole.
⁸ Zatrjeval je, da je po telefonu dobil od direktorice jezikovne šole drugačne podatke o ceni jezikovnih tečajev; te cene pa je natančno navedel.
⁹ Stiki toženca z otrokom potekajo vsak drug vikend od petka od 18.00 do nedelje 19.00, vsak torek od 18.00 do srede zjutraj, ko toženec odpelje otroka v šolo in vsaki drug četrtek, ki mu ne sledi vikend stik toženca z otrokom od 18.00 do petka zjutraj, ko toženec odpelje otroka v šolo, s tem, da otrok v enakem časovnem obsegu preživlja šolske počitnice in praznike s pravdnima strankama. Pravdni stranki sta v poravnavi namreč določno navedli, da poletne počitnice trajajo od 25. 6. do 25. 8. in da je otrok polovico časa pri tožnici in polovico časa pri očetu.
¹⁰ Tožnica mesečno zasluži 1.743,00 EUR, toženec pa 1.936,00 EUR. Toženec sedaj živi skupaj z materjo v stanovanjski hiši, katere solastnik je na podlagi dedovanja po očetu, tožnica pa z otrokoma živi v stanovanju, katerega solastnika sta pravdni stranki.
¹¹ Podrobneje glej 7. tč. obrazložitve.
¹² Podrobneje glej peti in šesti odstavek na strani 4 in prvi odstavek na strani 5 pritožbe tožnice.
¹³ Režijski stroški bivanja 66,00 EUR, zavarovanje 6,00 EUR, prehrana 100,00 EUR, osebna higiena 10,00 EUR, obleka in obutev 90,00 EUR, zdravila 5,00 EUR, prevozi (stroški avtomobila) 10,00 EUR, mesečna šolska položnica 50,00 EUR, šolske potrebščine 20,00 EUR, glasbena šola 19,00 EUR, jezikovna šola 48,00 EUR, razvedrilo 25,00 EUR, športna oprema 30,00 EUR, skupaj 479,00 EUR.
¹⁴ Toženec je plačal tožnici preživnino v višini 150,00 EUR 8. 11. 2017, 13. 12. 2017, 8. 1. 2018 in 9. 2. 2018.
¹⁵ Glej stran 40 spisa.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba II Ips 114/2018
• VSRS Sklep II DoR 358/2017
• VSL Sodba IV Cp 317/2019