VSL Sklep II Cp 303/2018

Jedro

Obnova pravdnega postopka je možna samo v primeru novih dejstev ali novih dokazov, ki so obstajali že v trajanju tega postopka, pa jih stranka brez svoje krivde tedaj ni mogla uveljaviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremni tako, da se predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 20.12.2016 zavrne.

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni dolžna toženi stranki plačati stroške postopka z izrednim pravnim sredstvom in stroške pritožbenega postopka v višini 580,66 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo obnovo pravnomočno končanega pravdnega postopka, zaključenega s sodbo P 177/2012 z dne 5.7.2013. Obnova postopka je dovoljena na osnovi 10. točke 394. čl. ZPP, ki obnovo predvideva za primer, da stranka izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Odločitev je utemeljena z dejstvom: 1) da je tožena stranka v zadevi P 208/2012 priznala odškodnino za škodo, ki je sopotnici nastala v istem škodnem dogodku kot tožniku, v obravnavanem postopku pa je trdila, da je nesreča fingirana; 2) da je tožnik dne 15.12.2016 pridobil izvedensko mnenje Inštituta ..., iz katerega izhaja, da prometna nesreča ni bila fingirana.

2. Pritožuje se tožena stranka. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlog za obnovo postopka zavrnjen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da bi moral biti predlog za obnovo postopka zavržen, ker tožnik predlogu ni priložil dokazila o pravnomočno zaključenem postopku. Predlog označuje za neutemeljen, ker temelji na novem dokazu – Izvedeniškem mnenju Inštituta ... z dne 9.5.2015. Izvedeniško mnenje v trajanju tega postopka ni obstajalo; nastalo je po njegovem pravnomočnem zaključku. Ne soglaša, da prometna nesreča ni bila fingirana. Drugi oškodovanki iz obravnavanega škodnega dogodka je plačala odškodnino, ker so bile v postopku podane drugačne trditve in pridobljeni drugi dokazi. Z drugo oškodovanko sklenjena poravnava ne pomeni priznanja nefingiranosti nesreče. Z drugo oškodovanko je spor rešen z medsebojnim popuščanjem. Zatrjuje nepravilno uporabo 10. točke 394. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki kot razlog za obnovo predvideva dejstva in dokaze, ki so v času sojenja že ostajali, stranka pa zanje ni vedela. Novo dejstvo, na katero se sklicuje tožnik, je nastalo po pravnomočnem zaključku tega postopka. Sklicuje se na pravno teorijo¹ in sodno prakso², v kateri so zavzeta stališča, za uporabo katerih se zavzema.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da pravnomočne sodne odločbe, s katero je bil postopek končan, predlogu za obnovo postopka ni dolžna prilagati. Za primer, da bi pritožbeno sodišče pritrdilo stališču tožene stranke, predlaga presojo ustavnosti 10. točke 394. čl. ZPP. Če drži stališče tožene stranke, ta člen nesorazmerno omejuje pravico do učinkovitega sodnega varstva, varovanega s 25. čl. Ustave RS, in pravico do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave RS. Ni mogoče govoriti o enakem varstvu pravic, če je za enega sopotnika nezgoda fingirana, z ostalimi sopotniki pa zavarovalnica sklene poravnavo. Če zavarovalnica arbitrarno izplačuje odškodnino, ni uresničeno zaupanje v pravo. Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah od države podpisnice zahteva, da se strankam omogoči učinkovito varstvo pravic ter pošteno sojenje. Če že pride do napake, mora država zagotoviti učinkovite mehanizme za njeno odpravo. Tožnik je bil v drugem postopku predlagan za pričo že v trajanju tega postopka. Izvedensko mnenje izvedenca Kambiča in dejstvo, da nezgoda ni fingirana, je obstajalo že v teku tega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka predlaga obnovo postopka, zaključenega s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. P 177/2012 z dne 5.7.2013, ki je postala pravnomočna 4.9.2013. Pravnomočno je zavrnjen tožnikov zahtevek za plačilo 3.500,00 EUR odškodnine z obrestmi. Ker je predlog za obnovo postopka popoln, razlogov za njegovo zavrženje, za kar se zavzema pritožnica, ni; ni pa predlog utemeljen.

6. Pravilno je pritožničino stališče, da je iz razloga, navedenega v 10. točki 394. čl. ZPP, obnova možna samo v primeru novih dejstev ali novih dokazov, ki so obstajali že v trajanju tega postopka, pa jih stranka brez svoje krivde – preden je bil postopek končan s pravnomočno sodno odločbo – ni mogla uveljaviti. To stališče je v sodni praksi utrjeno. Ker sodno prakso navaja pritožnica, je pritožbeno sodišče ne povzema.

7. Novo dejstvo, na katerega se tožeča stranka sklicuje, naj bi bila dne 8.12.2016 sklenjena sodna poravnava, s katero se je tožena stranka oškodovanki iz istega škodnega dogodka zavezala plačati odškodnino. Nov dokaz, na katerega se sklicuje tožnik, je 9.3.2015 izdelano izvedensko mnenje Inštituta ... Zaradi leta 2016 sklenjene poravnave in v letu 2015 izdelanega izvedenskega mnenja tega pravdnega postopka, ki je bil pravnomočno končan 4.9.2013, ni mogoče obnavljati. Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. čl. ZPP ni podan.

8. Upoštevajoč tožnikovo stališče iz odgovora na pritožbo velja dodati, da dejstvo in dokaz, na katera se sklicuje – tudi če bi v času tega postopka že obstajala – obnove postopka ne terjata oz. ne utemeljujeta. Tožena stranka obligacijsko razmerje z vsakim oškodovancem svobodno ureja; četudi škoda izvira iz istega dogodka. Pravice in obveznosti, ki so vsebina določenega obligacijskega razmerja, učinkujejo med udeleženci tega razmerja (relativnost obligacijskega razmerja). Obligacijskega razmerja, v katerem je s tožnikom, tožena stranka ni dolžna reševati na enak način kot obligacijsko razmerje z drugo oškodovanko. Velja avtonomnost urejanja obligacijskih razmerij. Načelo vestnosti in poštenja³, na katerega se sklicuje tožeča stranka, bi tožena stranka kršila, če bi tožniku kaj prikrivala, ga zavajala ... Ničesar takega toženi stranki ni očitano. Rezultat tega pravdnega postopka (P 177/2012) je posledica dokaznega postopka, v katerem sta nastopali dve enakopravni stranki. V pravdnem postopku P 208/2012 bi bila sodba izdana na podlagi tam podanih trditev in izvedenih dokazov, če ne bi pravdni stranki spornega razmerja rešili s sodno poravnavo.

9. Izvedensko mnenje Inštituta ... je pogojeno s trditvami in dokazi, na osnovi katerih je strokovnjak s področja cestno prometne stroke ugotavljal pravno pomembna dejstva. Izvedensko mnenje, izdelano v okviru pravdnega postopka, ki teče (je tekel) med drugimi strankami, ni nov dokaz, na osnovi katerega bi bilo mogoče obnavljati ta postopek.

10. V pravdnem postopku lahko stranki uveljavita pravice, ki jih utemeljujejo dejstva, nastala do zaključka glavne obravnave. Prvostopenjsko sodišče lahko upošteva samo ta dejstva in za njihovo dokazovanje predlagane dokaze (časovne meje pravnomočnosti – 319. čl. ZPP). Tudi pritožbeno sodišče upošteva kot novo navajana dejstva zgolj tista, ki so obstajala do zaključka glavne obravnave, pa jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti (prvi odstavek 337. čl. ZPP). Tudi 10. točka 394. čl. ZPP zagotavlja, da se ista stvar na novo obravnava in o njej odloča zgolj na osnovi dejstev in dokazov, ki so obstajali ob zaključku glavne obravnave, pa jih pravdni stranki nista mogli uporabiti. S tem je zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, za katerega se tožeča stranka zavzema. Določilo, katerega ustavno presojo predlaga, tvori skladen sistem pravil, ki zagotavljajo odločitev na podlagi dejstev, ki so nastala do zaključka glavne obravnave in takrat obstoječih dokazov. Do takrat sta jih pravdni stranki dolžni navajati oz. predložiti. Po zaključku glavne obravnave jih lahko navajata oz. predložita zgolj izjemoma – v natančno predpisanih primerih, če tega brez lastne krivde do zaključka glavne obravnave nista mogli storiti: v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. čl. ZPP) ali v določenem roku po pravnomočnem zaključku postopka (396. čl. in 10. točka 394. čl. ZPP).

11. S procesnimi pravili je zagotovljeno enakopravno obravnavanje materialnih pravic strank ter uveljavljen pravni red. Zagotovljena je zakonitost v procesnem smislu. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem tožeče stranke, da 10. točka 394. čl. ZPP, kakor se izvaja, nesorazmerno omejuje pravico do učinkovitega sodnega varstva. To določilo učinkovito sodno varstvo zagotavlja, saj – skladno z ostalimi postopkovnimi določili – zagotavlja, da sodišče isto stvar na novo obravnava in o njej odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Načelo materialne resnice ne more imeti absolutne veljave. Pravila pravdnega postopka in njihovo dosledno izvajanje zagotavljajo odločitev, ki ustreza pravicam in obveznostim strank iz materialnopravnega razmerja.

12. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela in se uspešno ubranila obnavljanju pravdnega postopka, ji je tožeča stranka dolžna povrniti sledeče pravdne stroške: odvetniška nagrada za postopek z izrednim pravnim sredstvom (tar. št. 3302 Odvetniške tarife⁴) 183,30 EUR, materialni stroški (tar. št. 6002) 20,00 EUR, odvetniška nagrada za pritožbeni postopek (tar. št. 3210) 225,60 EUR, materialni stroški (tar. št. 6002) 20,00 EUR, DDV 98,76 EUR, sodna taksa za pritožbo 33,00 EUR, skupaj 580,66 EUR. Pravna podlaga za odločitev o stroških postopka je drugi odstavek 165. čl. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP.

-------------------------------
¹ Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, tretja knjiga, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 593
² Sklepa VSL II Cp 4269/2011 in I Cpg 633/2016, Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 1203/2015, sklepa VS RS VIII Ips 283/2007 in VIII Ips 517/2007
³ 5. čl. Obligacijskega zakonika
⁴ Ur. list RS 67/08

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 666/2015
• VSL sklep II Cp 4269/2011
• VSL Sklep II Cp 549/2019