VSL Sklep I Ip 1875/2018

Jedro

Trditveno in dokazno breme o umiku predloga za izvršbo nemudoma po plačilu dolga je na strani upnika, ki v predmetni zadevi temu ni zadostil. Sodišče prve stopnje bi pavšalno in dokazno nepodprto trditev eventualno lahko štelo kot neprerekano, če bi bil dolžnik na to v pozivu opozorjen.

Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, bi moral sklep o umiku vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovora z dne 2. 3. 2018 zoper sklep o izvršbi in stroškov vloge z dne 9. 4. 2018.

2. Zoper sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ter nepolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zahtevku za povrnitev stroškov ugodi in se tožeči stranki (upniku) naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je upnik umaknil predlog za izvršbo po tem, ko je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. V ugovoru je izpodbijal kondemnatorni del sklepa o izvršbi, tako da je bilo glede učinka upnikovega umika predloga za izvršbo treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje je zato v skladu s prvim odstavkom 441. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) z dopisom z dne 19. 3. 2018 dolžnika pozvalo k izjavi glede umika, z opozorilom, da bo štelo, da je v umik privolil, če v 15 dneh ne bo odgovoril.

6. Sodišče prve stopnje je dolžnika pozvalo k izjavi in ga opozorilo na posledice le v zvezi s privolitvijo, brez katere umik predloga za izvršbo ne bi imel učinka, ne pa tudi glede navedenega razloga za umik predloga za izvršbo. Zato dolžnik, ki na poziv sodišča ni odgovoril, ni mogel biti prekludiran pri nasprotovanju razlogu, ki ga je upnik navedel v izjavi o umiku, in so zato razlogi v izpodbijanem sklepu, na katere je sodišče prve stopnje oprlo odločitev, nepravilni. Neodzivnost dolžnika na poziv sodišča z dne 19. 3. 2018 je lahko imela le posledico, da se šteje, da je v umik privolil, ne more pa se nanašati tudi na druga vprašanja, povezana z razlogom za umik in z že do tedaj priglašenimi dolžnikovimi stroški postopka.

7. S tem v zvezi pritožnik tudi utemeljeno opozarja na povsem pavšalno in dokazno nepodprto trditev upnika v izjavi o umiku predloga za izvršbo, in sicer da je to storil nemudoma po plačilu dolga, kar je kot podlago za odločitev o stroških upoštevalo sodišče prve stopnje in uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Trditveno in dokazno breme o umiku predloga za izvršbo nemudoma po plačilu dolga v skladu z navedeno določbo je na strani upnika, ki v predmetni zadevi temu ni zadostil. Sodišče prve stopnje bi pavšalno in dokazno nepodprto trditev eventualno lahko štelo kot neprerekano, če bi bil dolžnik na to v pozivu tudi opozorjen.

8. Ker sodišče prve stopnje ni vsebinsko presojalo dolžnikovih navedb v vlogi z dne 9. 4. 2018 in se do njih ni opredelilo, je kršilo dolžnikovo pravico do izjave in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo dolžnik utemeljeno uveljavlja. Zato je treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Višje sodišče še opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, v kateri je zavzeto stališče glede vsebine sklepa o ustavitvi postopka v primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine po vložitvi ugovora in pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Upnikova izjava o umiku se lahko nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe (43. člen ZIZ), če je sklep o izvršbi (in s tem tudi plačilni nalog) pravnomočen. Če pa sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, bi moral sklep o umiku vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (smiselna uporaba prvega odstavka 441. člena ZPP). Ustavno sodišče je v navedeni odločbi tudi opozorilo, da pomeni sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, le konec oprave izvršbe (ki se v predmetni zadevi niti še ni mogla začeti) in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno. To pomeni, da bo moralo sodišče kljub umiku predloga za izvršbo v nadaljnjem postopku sprejeti tudi ustrezno odločitev o vloženem dolžnikovem ugovoru.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2065/2015
• VSL sklep II Ip 298/2012
• VSC Sklep I Ip 170/2020