VSL Sklep I Cpg 491/2017

Jedro

Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.

Izrek

I. Delni umik pritožbe tožene stranke se vzame na znanje.

II. Pritožbi tožene stranke zoper V. točko izreka se ugodi tako, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki še 436,04 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje.

III. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za prenos pristojnosti in dopustilo modifikacijo tožbenega zahtevka, s sodbo pa (I.) ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v skupni višini 1.161,40 EUR, kar predstavlja glavnico v znesku 966,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2015 do 19. 12. 2016 v višini 146,16 EUR ter stroške izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8. 7. 2015 do 19. 12. 2016 v višini 5,12 EUR; (II.) ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 1.161,40 EUR; (III.) terjatvi med seboj pobotalo; (IV.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi verodostojne listine razveljavilo še v prvem in tretjem odstavku izreka, tožbeni zahtevek pa zavrnilo za glavnico 3.864,45 EUR s pripadki ter (V.) tožeči stranki naložilo, da toženi stranki plača 485,76 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni s pripadki.

2. Zoper odločbo sta se pritožili obe stranki, ki pa sta pritožbi umaknili. Tožeča stranka je pritožbo umaknila v celoti (glej sklep z dne 30. 3. 2017 na redni št. 32, ki ga je sodišče izdalo, ker tožeča stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo). Tožena stranka je pritožbo delno umaknila v fazi, ko je bil spis že na višjem sodišču.

Pritožnica (tožena stranka) vztraja, da sodišče odloči o njeni pritožbi zoper odločitev o stroških (V. točka izreka izpodbijane sodbe; glej vlogo tožene stranke z dne 13. 7. 2017). V umaknjenem delu je višje sodišče na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, do prejema umika pritožbe pa še ni odločilo o pritožbi, sklenilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

3. Pritožba tožene stranke je v preostalem delu utemeljena.

4. Višje sodišče najprej povzema stanje postopka v delu, ki je pomemben za odločitev. Tožena stranka je tožbeni zahtevek (plačilo 4.830,57 EUR s pripadki) prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen v višini 966,12 EUR (s pripadki). Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je glede pobotnega ugovora ugotovilo (v obrazložitvi), da terjatev tožene stranke obstoji (v višini 2.345,80 EUR s pripadki). Po preračunu obeh terjatev (pobotno terjatev je v izreku upoštevalo do višine tožbene terjatve) na dan sodbe je (III. točka izreka) terjatvi obeh strank pobotalo in (IV. točka izrek) tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka (odločitev je v tem delu pravnomočna) bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla (prim. VSM sklep I Cpg 238/2017 z dne 7. 9. 2017).

5. Vendar je višje sodišče pri odločanju o pritožbi tožene stranke upoštevalo meje pritožbenega izpodbijanja in odločilo kot je predlagala pritožnica v predzadnjem odstavku pritožbe. Pritožnica je namreč v pritožbenem predlogu navedla, da bi moralo sodišče upoštevati njen celotni uspeh s pobotnim ugovorom, uspeh z zavrnitvijo tožbene terjatve, zato je, pritožbeno zatrjevano, tožeča stranka uspela v 10% in je po poračunu obeh stroškov (ki sicer po višini pritožbeno niso prerekani) tožena stranka upravičena še do razlike stroškov do zneska 921,80 EUR. Posledično se višje sodišče tudi ni ukvarjalo s tistimi pritožbenimi navedbami, v katerih je pritožnica opozorila na nepravilno ugotovitev uspeha tožeče stranke (sodišče je ugotovilo uspeh tožeče stranke v višini 24%, pritožnica zatrjuje 20%).

6. Odločitev o pritožbi temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

7. Pritožnica je uspela le v tistem delu pritožbe, v katerem je izpodbijala stransko terjatev, zato je višje sodišče odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

23.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cpg 238/2017
• VSM Sodba IV Kp 64525/2019
• VSL Sklep II Cp 312/2022