<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1451/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1451.2018
Evidenčna številka:VSL00014587
Datum odločbe:20.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič
Področje:SODNE TAKSE
Institut:oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik - premoženjsko stanje predlagatelja - zapadlost prvega obroka

Jedro

Tožnik je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s prevozništvom in gradbeno mehanizacijo. Splošno znano je, da ta dejavnost omogoča primeren zaslužek, zagotovo pa višjega od tistega, ki ga za tožnika izkazujejo uradne evidence. V nasprotnem primeru si tožnik ne bi mogel privoščiti svojega voznega parka in tudi brez socialne pomoči ne bi mogel preživeti, pa do nje po podatkih pristojnega centra za socialno delo ni upravičen. Kot sam priznava, bi tožnik plačilo dolgovane sodne takse zmogel v desetih mesečnih obrokih. Taksno oprostitev je predlagal v tožbi, ki jo je vložil novembra 2017, zato je doslej že lahko zbral večino sredstev, ki jih potrebuje za izpolnitev svoje taksne obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu predlogu za obročno plačilo sodne takse in mu naložilo, da mora dolgovano takso v višini 405,00 EUR plačati v treh zaporednih mesečnih obrokih po 135,00 EUR, od katerih prvi zapade v plačilo petnajsti dan po vročitvi sklepa, preostala dva pa istega dne v mesecu v naslednjih dveh zaporednih mesecih.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Sodišču druge stopnje predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožniku omogoči plačilo sodne takse v desetih mesečnih obrokih, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da njegov dohodek, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, znaša manj od minimalnega zneska dohodka. Domneva sodišča, da dostopni podatki niso realni pokazatelj tožnikovih finančnih sredstev, je nesprejemljiva. Tožnik bi plačilo zmogel kvečjemu v desetih mesečnih obrokih, sicer bo njegovo preživljanje ogroženo. Poleg tega prvi obrok ne more zapasti v plačilo že petnajsti dan po vročitvi izpodbijanega sklepa, saj plačilni nalog sploh še ni bil izdan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po petem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je treba pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse skrbno preveriti premoženjsko stanje stranke in njene družine ter strankine preživninske in druge obveznosti. Uporaba instituta taksne oprostitve namreč terja restriktiven pristop, kar pomeni, da je oprostitev (popolna ali delna) dopustna samo v izjemnih primerih, ko stranka (takojšnjega) plačila (celotne) takse brez svoje krivde ne zmore in bi zato lahko ostala brez sodnega varstva.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi zbranih podatkov utemeljeno podvomilo, da je tožnikovo premoženjsko stanje tako slabo, kot poskuša sam prikazati. Tožnik je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s prevozništvom in gradbeno mehanizacijo. Splošno znano je, da ta dejavnost omogoča primeren zaslužek, zagotovo pa višjega od tistega, ki ga za tožnika izkazujejo uradne evidence. V nasprotnem primeru si tožnik ne bi mogel privoščiti svojega voznega parka in tudi brez socialne pomoči ne bi mogel preživeti, pa do nje po podatkih pristojnega centra za socialno delo ni upravičen. Kot sam priznava, bi tožnik plačilo dolgovane sodne takse zmogel v desetih mesečnih obrokih. Taksno oprostitev je predlagal v tožbi, ki jo je vložil novembra 2017, zato je doslej že lahko zbral večino sredstev, ki jih potrebuje za izpolnitev svoje taksne obveznosti.

6. Neutemeljen je tudi pritožbeni pomislek glede zapadlosti prvega obroka. Rok za plačilo sodne takse je namreč izpolnitveni rok, ki v tožnikovem primeru zaradi vložene pritožbe še ni začel teči, saj ima pritožba suspenzivni učinek. Tožnik bo torej moral prvi obrok plačati v petnajstih dneh po vročitvi tega sklepa. Plačilni nalog pa mu bo sodišče prve stopnje izdalo šele potem, če v navedenem roku ne bo plačal takse oziroma njenega prvega obroka (prvi odstavek 34. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. a člena ZST-1).

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Priglašeni pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov, zato bo o pravici do njihovega povračila odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1, 11/2, 14a, 34, 34/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMzEx