<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 422/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.422.2018
Evidenčna številka:VSL00015118
Datum odločbe:22.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), mag. Metoda Orehar Ivanc
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje družbene lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - prehod lastninske pravice - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja

Jedro

ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.

ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.

ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogoča, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja. Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu (1. alineja III. točke izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: sklenilo, da se na stavbi z ident. št. X-930, ki je povezana z zemljiško parcelo št. 975/5 k. o. ..., dokonča vzpostavitev etažne lastnine (I. točka izreka); ugotovilo, da je na dan izdaje sklepa pri navedeni stavbi vpisana nedokončana etažna lastnina (II. točka izreka); ugotovilo obstoj lastninske pravice za nekatere posamezne dele stavbe, pri čemer je kot lastnico posameznih delov z ID znaki X-930-42, X-930-147 in X-930-148 določilo nasprotno udeleženko (III. točka izreka); določilo solastninske deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov na splošnih skupnih delih stavbe (IV. točka izreka); ohranilo vsa bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih stavbe (V. točka izreka), ter odločilo, da se izpodbijani sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka, pri čemer izpodbija 1. alinejo III. točke izreka, v kateri je bil ugotovljen obstoj njene lastninske pravice na posameznih delih z ID znaki X-930-42, X-930-147 in X-930-148. Kot bistveno navaja, da ni niti lastnica niti uporabnica navedenih posameznih delov, saj je bila njena pravna prednica Občina A. kot imetnica pravice uporabe na teh delih vknjižena zgolj zato, ker je bila kot takšna vknjižena na stavbišču večstanovanjske stavbe. Sodišče bi moralo upravnika pozvati, da sporoči podatke o dejanskem lastniku oziroma uporabniku posameznih delov, nato pa slednjega pozvati, da uveljavi svojo lastninsko pravico. Po vedenju nasprotne udeleženke je lastnik M. V., možno pa je, da je stanovanje odsvojil tretji osebi, kar bi sodišče prav tako moralo ugotoviti. Sprejeta odločitev močno posega v pravni in ekonomski položaj nasprotne udeleženke, saj je odgovorna za plačilo stroškov, čeprav posameznih delov ne uporablja, hkrati pa ne more doseči prenosa lastninske pravice na dejanskega lastnika. Če sodišče ni moglo ugotoviti resničnega lastnika spornih enot, bi moralo odločiti, da nimajo lastnika. Takšno stanje bi trajalo vse do takrat, ko bi se pojavil dejanski lastnik in predložil ustrezne listine, s katerimi bi dosegel vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. V kolikor sodišče meni, da to ni mogoče, pa bi lahko kot lastnico določilo le družbeno lastnino s pravico uporabe Občine A. in takšne vknjižbe ne bi smelo samo nadomestiti z vknjižbo lastninske pravice v korist nasprotne udeleženke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1),1 udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).2

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o obstoju lastninske pravice nasprotne udeleženke na posameznih delih z ID znaki X-930-42, X-930-147 in X-930-148 oprlo na naslednje ugotovitve: 1) nasprotna udeleženka je zemljiškoknjižna lastnica navedenih delov; 2) nihče od udeležencev postopka ni zatrjeval obstoja lastninske pravice na navedenih delih niti predložil listin, s katerimi bi izkazal pravni temelj za pridobitev lastninske pravice; 3) domnevni lastnik M. V. kljub pozivu sodišča ni uveljavljal in dokazoval svoje lastninske pravice.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da nasprotna udeleženka ni bila zemljiškoknjižna lastnica spornih delov ter da je z izdajo izpodbijanega sklepa prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega lastnika. Kot lastnica spornih posameznih delov je bila v zemljiško knjigo namreč vpisana družbena lastnina s pravico uporabe Občine A., to pa ustreza lastninski pravici nasprotne udeleženke. Slednja tako priznava, da je univerzalna pravna naslednica Občine A., v skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) pa se v primeru, da je pravica uporabe na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi v korist občine ali mesta, vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi po uradni dolžnosti.

7. Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi, da nihče ni izkazal pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice na spornih posameznih delih, sodišču prve stopnje pa očita premajhno aktivnost pri iskanju njihovega pridobitelja (dejanskega lastnika). V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje domnevnega lastnika M. V., ki je sprva nastopal kot predlagatelj, že v okviru formalnega preizkusa predloga po pooblaščencu (upravniku) pozvalo, da izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, vendar se na poziv sodišča ni odzval. Po zavrženju njegovega predloga je sodišče vse osebe, ki bi lahko imele interes za udeležbo v postopku, vključno z domnevnim lastnikom, obvestilo o postopku ter jih pozvalo, da prijavijo udeležbo in uveljavijo svoje pravice, pri čemer jih je natančno poučilo, na kakšen način lahko to storijo. Glede spornih posameznih delov se ni odzval nihče. Sodišče je nato upravnika pozvalo, da sporoči, kdo je lastnik posameznih delov z ID znaki X-930-42, X-930-147 in X-930-148, po prejemu odgovora, da je to M. V., pa je slednjemu ponovno poslalo poziv, da prijavi udeležbo ter predloži listine, s katerimi izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na navedenih delih. Tudi ta poziv ni bil uspešen.

8. Iz povzetega poteka postopka izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo skladno z določbami ZVEtL-1 in tako domnevnega lastnika M. V. kot tudi druge osebe, ki bi lahko imele interes za udeležbo v postopku, pozvalo, da prijavijo udeležbo in uveljavijo svojo lastninsko pravico. Ker ni nihče izkazal pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornih posameznih delih (19. člen ZVEtL-1) niti pogojev za njeno priposestvovanje (20. člen ZVEtL-1), pa je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZVEtL-1 pravilno odločilo, da je lastnica spornih enot zemljiškoknjižna lastnica, torej nasprotna udeleženka.

9. Kot odgovor na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka so nepomembne vse pritožbene navedbe, s katerimi nasprotna udeleženka utemeljuje, da ni lastnica spornih posameznih delov. Bistveno je namreč, da glede njih ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe, zato ni podlage, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje. Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 ne omogoča v pritožbi predlagane rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.

10. Nobenega dvoma ni, da je za zemljiškoknjižnega lastnika lahko neugodno, če sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine ugotovi, da so posamezni deli ostali v njegovi lasti, kljub temu da sam lastninsko pravico zanika. To dejstvo je upošteval tudi zakonodajalec in z ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogočil, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.3 Nasprotna udeleženka v postopku ni podala predloga za vzpostavitev etažne lastnine v korist določenega pridobitelja spornih posameznih delov, še manj ga je podkrepila z ustreznimi navedbami in dokazi.4 Kljub zatrjevanemu interesu za spremembo zemljiškoknjižnega stanja se je omejila na zanikanje svoje lastninske pravice ter celotno pobudo prepustila pridobitelju spornih delov. Dejstvo, da slednji kljub ustreznim pozivom sodišča svoje lastninske pravice ni uveljavil, bremeni njo, saj sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov.

11. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

-------------------------------
1 Primerjaj 18. in 24. člen ZVEtL-1.
2 Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 456/2017 z dne 7. 6. 2017, I Cp 1138/2016 z dne 21. 9. 2016, I Cp 833/2014 z dne 29. 7. 2014, I Cp 2836/2017 z dne 28. 3. 2018 in I Cp 2788/2016 z dne 11. 1. 2017.
3 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2788/2016 z dne 11. 1. 2017.
4 Ker je šlo za vojaška stanovanja, npr. poizvedbe in pridobitev listin pri Ministrstvu za obrambo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 18, 19, 20, 24, 25, 25/1, 25/1-4, 25/2, 31, 31/1, 35, 35/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMzA2