<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 256/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.256.2018
Evidenčna številka:VSL00015146
Datum odločbe:25.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Irena Veter (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - odgovornost poroka - višina dolga - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev - osebni stečaj - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti

Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za običajen zahtevek dobavitelja ogrevanja na plačilo stroškov, v katerem bi moral ta dokazovati višino neplačanih storitev z računi. Tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek na subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, ki je kot porok šele s plačilom upniku pridobil pravico, da od dolžnika zahteva povrnitev vsega, kar je zanj plačal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) tako spremeni, da glasi:

"IV. Toženec je dolžan tožnici plačati 1.017,18 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov:

- 253,75 EUR od 4. 1. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 1. 2. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 1. 3. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 1. 4. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 3. 5. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 1. 6. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 1. 7. 2016 do plačila,

- 253,49 EUR od 1. 8. 2016 do plačila.

V. Toženec je dolžan tožnici v roku 15 dni povrniti 360,20 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila."

II. Toženec je dolžan tožnici povrniti v 15-tih dneh 268,80 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sklenilo, da ne dovoli spremembe tožbe ter da se umik tožbenega zahtevka za 1.012,34 EUR vzame na znanje in pravdni postopek v tem delu ustavi (I. in II. točka izreka). Z izpodbijano sodbo je tožencu naložilo plačilo 593,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, opredeljenih v izreku sodbe (III. točka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 1.017,18 EUR in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov, navedenih v IV. točki izreka sodbe. Tožnici je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti 590,45 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka ter o povrnitvi stroškov postopka (IV. in V. točka izreka). Predlaga ustrezno spremembo sodbe. Navaja, da njen tožbeni zahtevek, ki ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, ne izhaja iz računa št. 40826042 z dne 24. 12. 2014, ampak iz realizirane sodne poravnave III Pg 800/2015 z dne 18. 9. 2015 in regresnega zahtevka z dne 16. 8. 2016. Tudi višina tožbenega zahtevka ni bila sporna, saj je toženec na naroku 23. 5. 2017 izjavil, da priznava terjatev do H. in do P. Ker je toženec dolg do P., d. o. o., v celoti pripoznal, tudi ni prišlo do zaslišanja predlaganih prič, saj to ni bilo potrebno. Tožeča stranka je prepričana, da je tudi zavrnjeni del tožbenega zahtevka ustrezno utemeljila in dokazala s predloženimi listinami.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica kot lastnica stanovanja v obravnavani zadevi zahteva od toženca, ki je bivši najemnik stanovanja, z regresnim zahtevkom povrnitev obratovalnih stroškov ogrevanja stanovanja in komunalnih storitev, ki jih je namesto toženca dobaviteljema poravnala na podlagi petega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Po tej določbi odgovarja lastnik stanovanja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno.

5. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka poravnala obveznosti toženca za plačilo komunalnih storitev H. v znesku 540,37 EUR, kar med strankama ni sporno in ni predmet pritožbe. Poravnala pa je tudi (v osmih zaporednih mesečnih obrokih v obdobju od 4. 1. do 1. 8. 2016) obveznosti toženca za plačilo ogrevanja dobavitelju P., d. o. o., vendar je glede slednjega presodilo, da je tožnica upravičena od toženca terjati le 1.065,12 EUR in ne celotni zahtevani znesek 2.082,30 EUR s pripadki.

6. Pritožba ima prav, da je odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka napačna. Sicer ne drži, da naj bi toženec pripoznal tožbeni zahtevek tožeče stranke, kot ugotavlja pritožba, saj izjave o pripoznavi zahtevka ni podal. Res pa je toženec na glavni obravnavi 23. 5. 2017 priznal določena dejstva, med ostalim je priznal, da zaradi denarnih težav ni poravnal računov za komunalne storitve in ogrevanje, pa tudi, da priznava terjatve do H. in do P., pri čemer tega priznanja ni omejil zgolj na znesek, ki izhaja iz računa v prilogi A4 spisa (račun za ogrevanje z dne 24. 12. 2014, ki ga je družba P., d. o. o. poslala tožeči stranki in iz katerega izhaja, da znaša skupaj dolg za stroške ogrevanja od 30. 4. 2012 do 31. 3. 2013 1.065,12 EUR), kot je zmotno štelo prvostopenjsko sodišče. Ker je toženec priznal terjatev za stroške ogrevanja, ki so bili plačani dobavitelju P., d.o.o., v celoti, tožeči stranki obstoja in višine tega dolga ni bilo treba več posebej dokazovati (prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Utemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da ima regresni zahtevek tožnice tudi po višini dovoljšnjo podlago v sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 800/2015 z dne 18. 9. 2015, iz katere izhaja znesek dolga, ki ga je tožeča stranka morala poravnati dobavitelju ogrevanja namesto toženca in ostalih najemnikov stanovanj ter v regresnih zahtevkih tožeče stranke, naslovljenih na toženca (priloge A2 in A7). Na tej podlagi je tožeča stranka že v tožbi opredelila vsa relevantna dejstva in predložila dokaze, s katerimi je utemeljila svojo terjatev po višini. Razlogi sodbe o nedokazani višini toženčevega dolga, češ da bi morala predložiti še račun št. 40826042 z dne 24. 12. 2014, so zmotni. V obravnavani zadevi ne gre za običajen zahtevek dobavitelja ogrevanja na plačilo stroškov, v katerem bi moral ta dokazovati višino neplačanih storitev z računi. Tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek na subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, ki je kot porok šele s plačilom upniku pridobil pravico, da od dolžnika zahteva povrnitev vsega, kar je zanj plačal (1028. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Ker je tožeča stranka v celoti dokazala terjatev do toženca tudi po višini, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke tudi v tem delu (torej v celoti) ugodilo (358. člen ZPP).

8. Pravilno pa je stališče prvostopenjskega sodišča v tistem delu, v katerem je zavrnilo ugovor toženca, da se z obravnavano tožbo od njega zahteva plačilo obveznosti, ki so mu bile odpuščene v postopku osebnega stečaja s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1111/2014 z dne 30. 3. 2016. Odpust obveznosti po tem sklepu je učinkoval le za tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 18. 3. 2014. Tožeča stranka pa je pridobila pravico zahtevati vračilo vtoževanega zneska šele z dokončnim plačilom prvotnima upnikoma tožene stranke, kar je bilo po začetku postopka osebnega stečaja nad tožencem.

9. Posledica spremembe odločitve o glavni stvari je tudi sprememba odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP), saj je uspeh tožnice v postopku sedaj (ob upoštevanju delnega umika tožbe) 61,4 %, uspeh tožene stranke pa 38,6 %. Po neprerekanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča znašajo pravdni stroški tožnice skupaj 1.306,35 EUR, toženca 1.144,76 EUR. Glede na uspeh tožnice v postopku, ji mora toženec povrniti 802,10 EUR, sama pa mu mora povrniti 441,90 EUR, kar pomeni, da mora po pobotanju toženec povrniti tožnici 360,20 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 154. člena ZPP). Ker je tožnica v celoti uspela s pritožbo, ji mora toženec povrniti tudi potrebne stroške pritožbenega postopka z obrestmi v primeru zamude in sicer za sestavo pritožbe in za materialne stroške 255 odvetniških točk, skupaj z DDV 311 točk, kar znese 142,80 EUR, skupaj s sodno takso za pritožbo 126 EUR pa 268,80 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 24, 24/5
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 1028, 1028/1
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 408, 408/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.06.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMjkx