<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 53/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.53.2018
Evidenčna številka:VSL00013194
Datum odločbe:21.06.2018
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Anton Panjan (poroč.), Majda Lušina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravočasnost dokaznega predloga - pogoj nekrivde - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom

Jedro

Ker so se šele v dokaznem postopku odkrile določene okoliščine in nasprotja z že izvedenimi dokazi, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti, je dokazni predlog za zaslišanje notarja, podan s strani tožeče stranke po prvem naroku, pravočasen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem naj se ugotovi, da je posojilna pogodba št. SV 154a/2015, ki je bila 30. 3. 2015 sklenjena med pravdnima strankama pri notarju A. A., nična ter, da je zato tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti 12.600 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 9. 2015 dalje pod izvršbo ter, da se naloži, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega pravdnega postopka (I. točka izreka sodbe). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15. dneh plačati 2.427,68 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamudne skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Opozarja na očitno pristranskost in „kontaminiranost“ sodnika sodišča prve stopnje. Kršeno je bilo tudi načelo kontradiktornosti, saj sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza po zaslišanju notarja A. A. Ta dokaz je bil predlagan pravočasno, takoj po zaslišanju tožene stranke, ko se je ugotovilo, da bi bil čas priprave spornih pogodb lahko sporen. Z zavrnitvijo dokaznega predloga po zaslišanju notarja je bila tožeči stranki odvzeta možnost izpodbijati verodostojnost izpovedi tožene stranke. Podana je tudi absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Razlogi o odločilnih dejstvih so med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi ugotovilo, da je tožena stranka dala pritožniku denar v višini 12.000 EUR v kuverti brez očividcev, v njegovi pisarni, pred podpisom pogodbe SV 154a/2015, na večih mestih v sodbi pa je zapisalo, da se je tožena stranka dne 30. 3. 2015 s podpisom te pogodbe zavezala tožeči stranki izročiti 12.000 EUR. Tudi ugotovitve sodišče prve stopnje, kdaj in komu je tožena stranka izročila 80.000 EUR so si med seboj nasprotujoče. Sodišče prve stopnje je sprva ugotovilo, da je tožena stranka dne 23. 12. 2014 dala posojilo podjetju B., d.o.o., v nadaljevanju obrazložitve pa večkrat navede, da naj bi bilo to posojilo dano več kot leto in pol pred sklenitvijo pogodb z dne 30. 3. 2015 podjetju C., d.o.o. Graja tudi dokazno oceno sodišča prve stopnje in posledično uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedi tožene stranke kljub temu, da je v delu odstopala od njenih navedb v odgovoru na tožbo (namen izročitve denarja) in se določenih stvari ni več spominjala (vrednosti izročenih bankovcev), pa čeprav je ostale podrobnosti opisala precej natančno. Neživljensko in nelogično je, da tožena stranka ne bi vedela za slabo finančno stanje podjetja C., d.o.o. Opozarja, da je tudi v pogodbi SV 154a/2015 z dne 30. 3. 2015 navedeno, da je povezana s posojilno pogodbo z dne 23. 12. 2014, kar kaže, da sta pogodbi z dne 30. 3. 2015 med seboj povezani. Iz pogodbe SV 154a/2015 izhaja tudi, da je bila pogodba z dne 23. 12. 2014 sklenjena med toženo stranko ter družbo B., d.o.o. in ne z družbo C., d.o.o., ki je posojilojemalec po notarski pogodbi SV 154/2015 z dne 30. 3. 2015. Sodišče prve stopnje prav tako spregleda, da je v posojilni pogodbi SV 154/2015 določeno, da dolžnik dolguje toženi stranki od danes dalje znesek glavnice 80.000,00 EUR z zapadlostjo do 30. 9. 2015. V sodbi tudi ni razlogov, zakaj se pogodbi SV 154/2015 in SV 154a/2015 razlikujeta glede odmene za posojilo denarja. V posojilni pogodbi SV 154/2015 je dogovorjena obrestna mera 0,5% mesečno, v primeru zamude tudi s pogodbeno kaznijo v višini 80 EUR na dan, posojilo po pogodbi SV 154a/2015 pa je brezobrestno, kar jasno kaže, da je pogodba SV 154a/2015 fiktivna. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do dodatnih razlogov tožeče stranke glede ničnosti pogodbe SV 154a/2015. Odločitev izpodbija tudi v stroškovnem delu, saj toženi stranki glede na ustaljeno sodno prakso ne pripada povrnitev stroškov za prevoz njenega odvetnika iz Ljubljane v Sevnico in nazaj ter za porabljen čas v zvezi s tem potovanjem. Stroškovno odločitev tudi ni mogoče preizkusiti, saj ta ni obrazložena. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje drugemu stvarno pristojnemu sodišču prve stopnje oziroma drugemu sodniku.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v tem postopku uveljavlja ničnost posojilne pogodbe sklenjene v obliki notarskega zapisa SV 154a/2015 z dne 30. 3. 2015 ter zahteva vrnitev 12.600 EUR, ki jih je na podlagi te pogodbe že izročila toženi stranki.

6. V pritožbi tožeča stranka primarno uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker ni izvedlo z njene strani predlaganega dokaza po zaslišanju notarja A. A. Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, v skladu s katerim mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (5. člena ZPP). Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da predlaga dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Sodišče sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, vendar mora biti zavrnitev (ustavno) upravičena ter ustrezno obrazložena. V skladu s sodno prakso lahko sodišče tako zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran.

7. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za zaslišanje notarja zavrnilo iz dveh razlogov. Primarno iz razloga, ker notar ne bi mogel pojasniti pravno pomembne okoliščine povezanosti obeh pogodb, saj mu stranki nista povedali, da je med njima povezava, prav tako pa notar ne more imeti neposrednih zaznav o dejanski izročitvi 12.000 EUR, saj je bil ta denarni znesek izročen v pisarni podjetja. Podredno pa je ta dokazni predlog ocenilo kot prepozen, saj je bil podan po prvem naroku za glavno obravnavo, tožeča stranka pa je že pred vložitvijo tožbe vedela, kdo je bil sestavljalec obeh pogodb.

8. Ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, na podlagi katere je presojalo verodostojnost prič v predmetnem postopku, je, da tožena stranka in C., d.o.o., dne 30. 3. 2015 nista sklepala nove posojilne pogodbe, ampak sta s pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa SV 154/2015, spremenila le rok vračila posojila v višini 80.000,00 EUR danega 23. 12. 2014. Pri tem se je oprlo predvsem na uvodne ugotovitve notarja, vsebovane v drugem odstavku notarskega zapisa SV 154/2015, glede povezanih pravnih poslov, ki pa so, kot to pravilno ugotavlja pritožnik, zapisane tudi v uvodu notarskega zapisa sporne posojilne pogodbe SV 154a/2015. Zavrnitev dokaznega predloga z obrazložitvijo, da notar ne bi mogel izpovedati o pravno pomembnih okoliščinah, tako ne vzdrži presoje. Tožeča stranka je zaslišanje notarja predlagala zato, da bi izpovedal o okoliščinah sestave obeh notarskih pogodb, pri katerih je bil ta prisoten, te pa bi lahko privedle do drugačne ocene dokazov oziroma drugačne ugotovitve dejanskega stanja. To še posebej velja v predmetnem postopku, ko imajo vsi ostali udeleženci postopka, vključno z zaslišano pričo, interes za izid postopka.

9. Tožeča stranka je dokazni predlog za zaslišanje notarja podala na naroku dne 22. 8. 2017 kot odziv na izpoved tožene stranke (glej zapisnik o glavni obravnavi dne 22. 8. 2017, list. št. 57). Ta je v svoji izpovedi pojasnila, da stranki s pogodbo SV 154/2015 nista sklepali nove posojilne pogodbe, ampak le spreminjali ročnost vračila posojila v višini 80.000 EUR, prav tako pa je pojasnila tudi potek postopka pred notarjem glede sklepanja pogodbe SV 154a/2015. V konkretnem primeru je tako šlo za situacijo, ko so se šele v dokaznem postopku odkrile določene okoliščine in nasprotja z že izvedenimi dokazi, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti. Pritožba tako pravilno opozarja, da pred tem narokom niso bile sporne okoliščine glede načina sklepanja pogodb, prav tako pa se je šele na podlagi izpovedi tožene stranke razkrilo, da bi lahko šlo pri pogodbi SV 154/2015 za podaljšanje in ne za sklenitev nove posojilne pogodbe. Glede na navedeno je podan tako pogoj nekrivde iz četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo predlagajo nove dokaze, če jih brez krivde niso mogle navesti na prvem naroku, kot relevantnost samega dokaznega sredstva.

10. Zatrjevana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je tako podana, zato je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj glede na naravo kršitve in okoliščine primera ocenjuje, da je samo ne more odpraviti. Pritožba namreč pravilno opozarja tudi na mestoma nejasne in nasprotujoče si ugotovitve sodišča prve stopnje glede bistvenih okoliščin. Poleg tega je bil dokaz z zaslišanjem notarja predlagan tudi zaradi preizkusa verodostojnosti izpovedi tožene stranke, kar pomeni, da bo celovita in popolna dokazna ocena zbranega gradiva mogoča šele po izvedbi tega dokaznega predloga. Prav tako morebitna ugotovitev drugačne prave pogodbene volje strank odpre cel sklop novih spornih okoliščin dejanske in pravne narave, ki pred sodiščem prve stopnje niso bile ugotovljene. S to odločitvijo se tudi ne posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

11. Višje sodišče pa ni sledilo pritožbenemu predlogu, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom (356. člen ZPP), saj dosedanji potek sojenja v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožbenemu sodišču ne vzbuja pomislekov o sodnikovi nepristranskosti. Zgolj golo dejstvo, da se pritožnik in priča pojavljata tudi v drugih pravdnih zadevah pred Okrajnim sodiščem v Sevnici samo po sebi ne vzbuja dvoma v sodnikovo nepristranskost. Tudi izjava sodnika v zadevi P 28/2017 „Ampak, ker se že večkrat pojavljate v zadnjem času na sodišču, večkrat smo že vas slišali. Kolikor je meni.“ , ki je bila podana po zaključku glavne obravnave v predmetni zadevi, vsebuje le splošno ugotovitev in iz nje ne izhaja vrednostna ocena priče. Nestrinjanje z dokazno oceno, ki ni arbitrarna, pa ni razlog za izločitev sodnika. Pristojnosti, da bi v primeru razveljavitve odločitve, za odločanje v ponovljenem sojenju določil drugo stvarno pristojno sodišče, pa senat druge stopnje nima.

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku zaslišati notarja ter upoštevaje zbrano procesno gradivo narediti celovito dokazno oceno, pri tem pa odgovoriti tudi na navedbe tožeče stranke o nerazumnosti drugačnih pogodbenih pogojev v posojilnih pogodbah ter odpraviti nasprotja v obrazložitvi, na katera opozarja pritožnik.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 286, 286/4, 339, 339/1, 339/1-8, 354, 354/2, 356

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMjEx