VSL Sklep Cst 358/2018 in Cst 359/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravilno je njegovo stališče, da se kot osnova za izračun nagrade za unovčenje in razdelitev posebne stečajne mase v konkretnem primeru upošteva višina poplačila ločitvenih upnikov, ta pa se izračuna kot "neto" vrednost po odštetju vseh stroškov, vključno z nagrado upravitelju.

Določbo o sorazmernem delu nadomestila si upravitelj drugače razlaga kot sodišče. Pri tem je bistveno, da sešteti sorazmerni deli nadomestila ne smejo znesti več od nadomestila, ki gre upravitelju glede na višino celotnega zneska, ki je bil v določenem stečajnem postopku predmet razdelitve.

Upravitelj je v stečajnem postopku organ postopka zaradi insolventnosti, ne pa šibkejša stranka. Pritožnik s trditvami o svoji edini pravilni razlagi 7. člena Pravilnika, ki je v skladu z zakonom in Ustavo RS, ni uspel omajati zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje.

Upravitelj tudi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni v skladu z določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve, odločilo o nagradi upravitelju že s sklepi o razdelitvah, pač pa s posebnim sklepom, kar naj bi vplivalo na pravilnost odločitve o končnih razdelitvah. Upravitelj nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi, zato njegovo sklicevanje na vpliv kršitve določb postopka na pravilnost sklepa o končni razdelitvi, ne more biti relevantno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom (PD 795) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upravitelj A. A. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A. A., S. P., matična številka: ... (1. točka izreka). Odmerilo je sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 9.695,30 EUR, 22% DDV v višini 2.132,96 EUR, skupaj 11.828,26 EUR (2. točka izreka). Odločilo je še, da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila iz točke 3.2 tega izreka, o plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3. točka izreka).

2. Z uvodoma citiranim sklepom (PD 796) pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upravitelj A. A. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A. A., S. P., matična številka: ... (1. točka izreka). Odmerilo je sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 39.774,23 EUR, 22% DDV v višini 8.750,33 EUR, skupaj 48.524,56 EUR (2. točka izreka). Odločilo je še, da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila iz točke 3.2 tega izreka, o plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3. točka izreka).

3. Zoper vsakega od navedenih sklepov je upravitelj 13. 6. 2018 vložil pritožbo. Pri tem je očitno po pomoti napisal k pritožbi zoper sklep (PD 795), da se pritožuje zoper sklep (PD 796) in k pritožbi zoper sklep (PD 796), da se pritožuje zoper sklep (PD 795). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga (1. točka 335. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru obe pritožbi vsebujeta navedbo, da se nanašata na sklep o nagradi, zato je pritožbeno sodišče obravnavalo razloge, ki jih je pritožnik navedel v pritožbah, ne glede na napako v oznaki procesnega dejanja sklepa.

K pritožbi zoper sklep (PD 795)

4. Pritožnik je uveljavljal pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava ter višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in upravitelju odmeri nagrado v višini 10.168,43 EUR povečano za DDV v višini 2.237,05 EUR, skupaj 12.405,48 EUR, podredno pa, da vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. O odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, odloča sodišče na zahtevo upravitelja (šesti odstavek 104. člena ZFPPIPP¹). Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka odločilo o višini sorazmernega nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP (tretja alineja 1. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP) in odločitev tudi ustrezno in razumljivo obrazložilo. Predmet pritožbe je metoda izračuna sorazmernega dela nadomestila za unovčenje posebne stečajne mase in razdelitev posebne stečajne mase, ki se v skladu s 3. točko četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve, podrobnejša pravila o odmeri nagrade pa določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen² (v nadaljevanju Pravilnik).

7. Argumenti pritožnika, ki naj bi prepričali sodišče, da je treba kot osnovo za izračun nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev upoštevati kupnino doseženo s prodajo premoženja v stečaju (terjatve), niso utemeljeni. Po prvem odstavku 7. člena Pravilnika je osnova za izračun nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase. Upravitelj meni, da je predmet razdelitve celoten znesek unovčenega premoženja, saj se ta v celoti razdeli, del za stroške, del pa upnikom. Opozarja, da zakonodajalec loči med pojmom zneska, ki je predmet razdelitve in med razdelitveno maso (kot denarnim dobroimetjem nastalim z unovčenjem in zmanjšanim za stroške) ter da je sodišče prve stopnje zmotno kot osnovo za nadomestilo uporabilo pojem razdelitvene mase. Zato se ne strinja z višino osnove, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje z odštetjem vseh stroškov, vključno z nagrado upravitelju.

8. Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravilno je njegovo stališče, da se kot osnova za izračun nagrade za unovčenje in razdelitev posebne stečajne mase v konkretnem primeru upošteva višina poplačila ločitvenih upnikov, ta pa se izračuna kot „neto“ vrednost po odštetju vseh stroškov, vključno z nagrado upravitelju. ZFPPIPP v 3. točki četrtega odstavka 103. člena, Pravilnik pa v 7. členu, govorita o nadomestilu za unovčenje stečajne mase in razdelitev. Pojem razdelitve se nanaša na razdelitev, ki je v stečajnem postopku namenjena poplačilu terjatev upnikov, kar je tudi namen unovčitve premoženja stečajnega dolžnika in na kar se je sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicevalo v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa. Določbo Pravilnika, da je osnova za izračun nagrade višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, je po oceni pritožbenega sodišča treba razumeti tako, kot jo je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Drugačne razlage ne omogoča niti določba tretje alineje drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ki določa, da pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo tega nadomestila, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve (ne pa na primer, ko kupec plača kupnino za unovčeno premoženje). Upravitelj ima pravico do nagrade tudi v primeru razdelitve premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti³.

9. Stališče pritožnika, da je pojem zneska, ki je predmet razdelitve, drugačen od pojma razdelitvene mase iz 226. člena ZFPPIPP, ki jo zakon opredeljuje kot denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem, zmanjšano za stroške, je zmotno, ker temelji na zmotni predpostavki, da predstavlja razdelitev tudi plačilo stroškov stečajnega postopka, kar pa ne drži. ZFPPIPP razlikuje med plačilom stroškov postopka (354. člen do 357. člena) in razdelitvijo splošne in posebne stečajne mase, ki je namenjena poplačilu upnikov (358. člen do 374. člen). Glede na navedeno sodišču prve stopnje pritožnik neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava.

10. Pritožnik še očita sodišču prve stopnje, da ga je oškodovalo pri odločanju o njegovi pravici, ker je kljub opozorilu uporabilo tisto sodno prakso, ki je že zastarela (VSL sklep Cst 274/2016), namesto novejše (VSL sklep Cst 191/2017). Pritožbeni očitek po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljen, saj je sodnik neodvisen pri uporabi prava; tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi izrazilo svoje pravno mnenje (drugi odstavek 11. člena Zakona o sodiščih⁴). S citiranjem dveh odločb višjega sodišča iz različnih obdobij pa pritožnik tudi ni izkazal, da mu je sodišče prve stopnje nagrado odmerilo v nasprotju z ustaljeno enotno sodno prakso. Zato tudi ti razlogi ne omogočajo odmere nagrade upravitelju v višjem znesku kot mu ga je odmerilo sodišče prve stopnje.

11. S tem pa se izkaže, da pritožnik s pritožbo zoper sklep PD 795 ni uspel uveljaviti pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava.

K pritožbi zoper sklep (PD 796)

12. Upravitelj je v pritožbi, s katero (po vsebini) izpodbija sklep (PD 797) navedel, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov ter pozval višje sodišče, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo bodisi vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje ter mu naloži, da odloči tako kot je upravitelj predlagal odmero nadomestil v končnih načrtih, bodisi odloči o nadomestilu upravitelja za unovčitev in razdelitev posebnih stečajnih mas, tako kot jih je upravitelj izračunal, ter postavil zahtevke v končrnih načrtih, ki se v spisu nahajajo kot procesna dejanja 737 do 759 ter 761.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo več (21) sklepov o razdelitvi posebnih razdelitvenih mas (PD 765-785, 787-788) na podlagi unovčitve premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote. Od osnove, ki predstavlja seštevek razdelitvenih mas, je z izpodbijanim sklepom upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za unovčitev in razdelitev posebne razdelitvene mase. V konkretnem primeru znaša osnova 1.877.423,31 EUR in na podlagi te osnove po tabeli iz 7. člena Pravilnika izračunan sorazmerni del nadomestila nagrade 39.774,23 EUR (z DDV 48.524,56 EUR). Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa obrazloženo zavrnilo stališče upravitelja, da je upravičen tudi v konkretnem primeru prodaje premoženja kot poslovne celote, do več nadomestil nagrade in sicer od vsakokratne osnove za razdelitev posebne stečajne mase.

15. Nesporno je, da nagrada upravitelja za delo, ki ga opravlja v stečajnem postopku, vključuje nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev. Višina nadomestila se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka tretjega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Kakšna bo višina zneska, ki bo v predmetnem stečaju razdeljena upnikom, bo razvidno iz končnega poročila upravitelja. Ne glede na navedeno pa zakon daje upravitelju pravico, da ob vsakokratni predložitvi končnega načrta zahteva plačilo nadomestila za nagrado za unovčitev in za razdelitev; glede na določbo tretje alineje 1. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP vsakokrat do sorazmernega dela nadomestila iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Določbo o sorazmerenem delu nadomestila si upravitelj drugače razlaga kot sodišče. Pri tem je bistveno, da sešteti sorazmerni deli nadomestila ne smejo znesti več od nadomestila, ki gre upravitelju glede na višino celotnega zneska, ki je bil v določenem stečajnem postopku predmet razdelitve. Z drugačno ponujeno razlago upravitelj ni uspel prepričati pritožbenega sodišča. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu Cst 177/2013 natančno pojasnilo, kako naj se pri vsaki nadaljnji delitvi upošteva skupni znesek razdelitve, da se upravitelju ne odmeri višja nagrada kot mu gre po zakonu. V tem smislu je postopalo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, ko je odmerjalo nagrado upravitelju na podlagi več njegovih predlogov, tako da je ugotovilo skupni znesek delitev posebne stečajne mase iz unovčenega premoženja kot celote. S tem pa se izkaže, da ni podan pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. V smislu ekonomičnosti postopka pa sodišče prve stopnje ni izdalo 21 sklepov o nagradi, ker bi moralo vsakokrat opraviti poračun sorazmernega dela nadomestila. Zato tudi pritožba v to smer ni utemeljena.

16. V pritožbi stečajni upravitelj tudi navaja, da se ne more načuditi kako sodišče, iz upravitelju sicer nepoznanega razloga, poskuša določila zakona tolmačiti tako, da upravitelju odreče nagrado, ki mu po zakonu pripada in to v imenu upnikov, ki takšni odmeri sploh ne nasprotujejo ter da zato mora on sodišču predstaviti zakonodajni okvir, ki določa kdaj in kako upravitelj pridobi pravico nagrade za svoje delo. Upravitelj ima po zakonu pravico do pritožbe zoper sklep o nagradi (ne pa tudi do pritožbe zoper sklep o razdelitvi, na kar se zmotno sklicuje v pritožbi). Zato je pritožbeno sodišče moralo obravnavati tudi navedene pritožbene trditve upravitelja, s katerimi izraža nezadovoljstvo z delom sodišča, ki pa v konkretnem primeru niso utemeljene. Sklicevanje pritožnika na „prakso, ki ni značilna za demokratične države, ki temeljijo na vladavini prava in v katerih velja, da kadar organ odloča o pravici posameznika ali posameznice, uporabi tisti predpis ali pravilo, ki je za posameznika oziroma posameznico ugodnejše“, pritožbeno sodišče pritožniku odgovarja, da je upravitelj v stečajnem postopku organ postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), ne pa šibkejša stranka. Tudi njegovo razumevanje o uporabi za stranko ugodnejšega predpisa ni ustrezno in za konkretni primer ni uporabno, saj sodišče ni bilo v položaju, da presoja, kateri predpis od več predpisov, ki urejajo isto vprašanje, je za upravitelja ugodnejši. Pritožnik s trditvami o svoji edini pravilni razlagi 7. člena Pravilnika, ki je v skladu z zakonom in Ustavo RS, ni uspel omajati zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da mu ni dolžno odgovarjati na zastavljene naloge in vprašanja, kako naj upravitelj postopa, če mu sodišče ne bo priznalo nagrade „v skladu z izračuni ter zahtevki, ki jih je postavil v končnih načrtih, ki se v spisu nahajajo kot procesna dejanja 737 do 759 ter 761“. Na pritožbene očitke v zvezi z neutemeljenim razlikovanjem med razdelitveno maso in zneskom za razdelitev, je pritožbeno sodišče že odgovorilo in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, ki jih je navedlo k pritožbi zoper sklep PD 795.

17. Upravitelj tudi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni v skladu z določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve, odločilo o nagradi upravitelju že s sklepi o razdelitvah, pač pa s posebnim sklepom, kar naj bi vplivalo na pravilnost odločitve o končnih razdelitvah. Upravitelj nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi (126. člen ZFPPIPP), zato njegovo sklicevanje na vpliv kršitve določb postopka na pravilnost sklepa o končni razdelitvi, ne more biti relevantno. S tem pa se izkaže, da je pritožnik neuspešen tudi pri uveljavljanju relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

18. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljene tudi vse pritožbene trditve, ki jih je navedel pritožnik v pritožbi zoper navedeni izpodbijani sklep.

19. Ker pritožbeno sodišče pri obravnavi obeh izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je z enim sklepom obe neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010 - ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011 - ORZFPPIPP21-1, 87/2011 - ZPUOOD, 23/2012 - odl. US, 48/2012 - odl. US, 47/2013, 100/2013, 10/2015 - popr., 27/2016, 31/2016 - odl. US, 38/2016 - odl. US, 63/2016 - ZD-C, 30/2018 - ZPPDID.
² Uradni list RS, št. 91/2008, 119/2008, 53/2009, 92/2014.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča III Ips 50/2012.
⁴ Uradni list RS, št. 19/1994, 45/1995, 38/1999, 26/1999 - ZPP, 28/2000, 26/2001 - PZ, 67/2002 - ZSS-D, 110/2002 - ZDT-B, 56/2002 - ZJU, 73/2004, 72/2005, 127/2006, 49/2006 - ZVPSBNO, 67/2007, 45/2008, 96/2009, 86/2010 - ZJNepS, 33/2011, 75/2012, 63/2013, 17/2015, 23/2017 - ZSSve, 22/2018 - ZSICT.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 242/2019
• VSL Sklep Cst 373/2019
• VSL sklep Cst 179/2016