VSL Sklep II Cp 220/2018

Jedro

Pri presoji, kdo v konkretnem primeru nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne, ne pa to, kdaj je toženec opozoril, da v zadevi ni pasivno (stvarno) legitimiran in ali bi to lahko storil že ob vložitvi odgovora na tožbo. Ker s pritožbo ni izpodbijano, da v konkretnem primeru do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je tožniku naloženo, da tožencu povrne nastale stroške, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je na naroku 13. 11. 2017 umaknil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice in izstavitve zemljiškoknjižne listine, ki jo je 11. 8. 2016 vložil zoper toženca. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (točka I izreka) in tožniku naložilo, da tožencu povrne 325,48 EUR pravdnih stroškov (točka II izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga razveljavitev odločitve in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ali pa njeno spremembo.

Navaja, da toženec v odgovoru na tožbo ni ugovarjal pasivni legitimaciji, ampak se je spustil v obravnavo vprašanja, ali je tožnik priposestvoval lastninsko pravico ali ne. Da ni več lastnik, je navedel šele na naroku 13. 11. 2017. Gre za zlorabo procesnih pravic in ne za dopustno taktiko toženca. Do zlorabe je prišlo tudi v postopku P 14/2017, kar v nadaljevanju obrazloži. Tožnik tudi sicer tožbe ne bi mogel umakniti pred narokom v tej zadevi zaradi bolniške odsotnosti pooblaščenca. Jasno je, da se skušajo stranke izogniti obravnavanju zahtevka tožnika iz naslova priposestvovanja. Pooblaščencu toženca so bili nepravilno priznani potni stroški ter odsotnost iz pisarne, saj živi v K. in ima v K. tudi poslovne prostore.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena, saj bi tožnik ob najmanjši skrbnosti lahko ugotovil, da toženec ob vložitvi tožbe ni bil več lastnik nepremičnin. Pooblaščenec ima sedež pisarne v L., kje ima bivališče, pa na odmero stroškov postopka ne vpliva. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V primeru umika tožbe se o stroških postopka odloči na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

6. Pri presoji, kdo v konkretnem primeru nosi stroške postopka, je tako odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne, ne pa to, kdaj je toženec opozoril, da v zadevi ni pasivno (stvarno) legitimiran in ali bi to lahko storil že ob vložitvi odgovora na tožbo. Ker s pritožbo ni izpodbijano, da v konkretnem primeru do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je tožniku naloženo, da tožencu povrne nastale stroške, pravilna.

7. Odločitev pa je pravilna tudi ob upoštevanju prvega odstavka 156. člena ZPP, ki določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, so podatki o lastnikih nepremičnin javno dostopni v zemljiški knjigi. V kolikor bi tožnik ob vložitvi tožbe ravnal z ustrezno skrbnostjo, bi lahko ugotovil, da toženec ni več lastnik nepremičnin, na katere meri tožbeni zahtevek. Iz izpiskov, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo na naroku 30. 11. 2017, je tako razvidno, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na drugo fizično osebo vložen že 8. 7. 2016 (torej več kot mesec dni pred vložitvijo tožbe) in od takrat dalje je bila v zemljiški knjigi vpisana plomba. Povedano drugače: tožniku stroškov ni povzročil toženec, ampak so posledica njegovega lastnega neskrbnega ravnanja.

8. Pravilna je tudi odmera stroškov. Ker ima pooblaščenec toženca sedež v L., je skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, 2/2015) upravičen tudi do urnine za odsotnost iz pisarne v času potovanja (četrti odstavek 6. člena) ter stroškov kilometrine na relaciji L. - K. - L. Kje pooblaščenec prebiva, ni relevantno.

9. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj so očitno nerelevantne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odgovor na pritožbo, ki ga je vložil toženec, je bil nepotreben. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da stroške, ki so mu v zvezi s tem nastali, nosi sam.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1134/2015
• VSL sklep I Cp 1908/2016
• VSL Sklep II Cp 212/2018