<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba in sklep I Cpg 1018/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.1018.2016
Evidenčna številka:VSL00014460
Datum odločbe:28.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), mag. Valerija Jelen Kosi (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:glavna obravnava v pritožbenem postopku - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - umik tožbe v pritožbenem postopku - pritožbena obravnava - umik tožbe

Jedro

Senat višjega sodišča je pri obravnavanju pritožbe ugotovil, da je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 9. 12. 2015 ponovno vročalo toženi stranki in jo pozvalo, da se o njej izjasni, kar je le-ta tudi storila. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017 je svoje naziranje podala še tožeča stranka.

Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče moralo odločati o celotnem zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v 15-tih dneh od prejema te sodbe tožeči stranki plačati

-znesek 6.033,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2015 dalje do plačila

- in znesek 771,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2015 dalje do plačila.

Glede pravdnih stroškov se III. točka izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati stroške pravdnega postopka v višini 597,62 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku 15 dnevnega roka za plačilo dalje do plačila.

Višji tožbeni zahtevek za plačilo se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 93,07 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku 15 dnevnega roka za plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 48119/2015 z dne 23. 4. 2015 razveljavi v celotnem še ne razveljavljenem delu, torej tudi v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da v 15 dneh tožeči stranki plača znesek 11.132,61 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 7.425,80 EUR od 18. 4. 2015 dalje do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 3.706,81 EUR od 20. 4. 2015 dalje do plačila (II. točka izreka sodbe). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti tudi njene pravdne stroške v višini 1.354,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sodbe). Tožbeni zahtevek je zavrnilo glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.706,81 EUR za čas od 18. 4. 2015 do 20. 4. 2015 (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper odločbo se je pritožila tožena stranka iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči naloži plačilo stroškov, podrejeno pa, da II. in III. točko izpodbijane sodbe razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala, da jo višje sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, ko navaja, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) s tem, ko ji ni omogočilo, da odgovori na pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki jo je skupaj z dokumentacijo vložila na naroku dne 9. 12. 2015, pri tem pa je v razlogih sodbe smiselno upoštevalo trditve tožeče stranke iz te vloge.

6. Senat višjega sodišča je pri obravnavanju pritožbe ugotovil, da je mogoče bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje (drugi odstavek 347. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 9. 12. 2015 (l.št. 68) ponovno vročalo toženi stranki in jo pozvalo, da se o njej izjasni, kar je le-ta tudi storila. Na vlogo tožene stranke z dne 2. 11. 2017 je svoje naziranje podala še tožeča stranka.

7. Na pritožbeni obravnavi je višje sodišče po sodnici posameznici (peti odstavek 347. člena ZPP) izvedlo dokazni postopek. Vpogledalo je vse listine v spisu (priloga od A2 - A50 in B1 - B4) ter izvedeniško mnenje izvedenke mag. A.V.T., izdelano v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI P 409/2017, kjer sta v sporu tožeča stranka in J.E., ki je bil porok v posojilni pogodbi, ki predstavlja pravno podlago za tožbeni zahtevek v tem sporu. Pravdni stranki sta na naroku (l.št.158) soglašali, da v tej zadevi sodišče uporabi izdelano izvedeniško mnenje, saj gre za isto pravno in dejansko podlago, le tožena stranka je druga. Pritožbeno sodišče je zavrnilo predloge za zaslišanje pravdnih strank in prič, saj je bilo dejansko stanje v zadevi z vpogledom v listine in izdelanim izvedeniškim mnenjem v zadostni meri razčiščeno, poleg tega predlogi za zaslišanje pravdnih strank in prič niso bili v takšni meri konkretizirani, da bi pripomogli k rešitvi zadeve.

8. Tožena stranka je v svoji vlogi z dne 8. 5. 2018 (list. št. spisa 181) predlagala, da sodišče izda sodbo in naloži toženi stranki plačilo glavnice v znesku 8.790,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2015 dalje in da tožena stranka plača vse stroške. Naveden delni umik je ponovila na naroku dne 28. 8. 2018, s katerim je tožena stranka soglašala, vendar pa enako kot v svoji pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2018 zahtevala povračilo stroškov za umaknjen del tožbenega zahtevka.

9. Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče moralo odločati o celotnem zahtevku.

10. Med pravdnima strankama je bilo nesporno, da sta sklenili kreditno pogodbo št. 5990982 z dne 16. 7. 2012, s katero je tožeča stranka toženi odobrila in tudi izplačala znesek kredita v višini 45.000,00 EUR. Sporno pred pritožbenim sodiščem je bilo, koliko znaša glavnica, ali so utemeljeno zahtevani stroški plačila vodenja kredita in poslani opomini ter pravilen izračun zakonskih in pogodbenih obresti.

11. V ta namen sta stranki predlagali in višje sodišče je njunemu predlogu sledilo, da preostali dolg izračuna izvedenka finančne stroke. Iz njenega mnenja izhaja, da je znašala glavnica na dan 17. 4. 2015 znesek 7.527,36 EUR. Pritožbeno sodišče tej višini glavnice ni v celoti pritrdilo, saj iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da zahteva plačilo glavnice v višini 7.425,80 EUR (list. št. 69), kar je v izpodbijani sodbi ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (10. in 11. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

12. Pritožbena navedba glede tega, da je tožeča stranka neupravičeno zahtevala plačilo stroškov vodenja računa v višini 345,00 EUR ni utemeljena. Izvedenka je ta strošek v svojem izračunu upoštevala. Drugi odstavek 8. člena kreditne pogodbe namreč navaja, da se stroški vodenja kredita obračunavajo mesečno za tekoči mesec na zadnji dan obračunskega obdobja do dokončne poravnave vseh rednih in zapadlih obveznosti v višini 23,00 EUR. Nima prav pritožnica, da bi tožeča stranka lahko zahtevala le 12 mesečnih plačil za vodenje (za to svojo trditev niti na poda podrobne razlage), saj se je v pogodbi izrecno zavezala za plačilo točno takšnega zneska in da se stroški vodenja kredita obračunavajo do dokončnega poplačila, ki ga nesporno ni bilo. Tudi višina mesečnega stroška vodenja kredita je bila določena in ga je tožena stranka kot pogodbenica sprejela, ne glede na to, da v postopku pavšalno problematizira njegovo višino, ko meni, da bi bil primeren znesek 5,00 EUR ali celo manj.

13. Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni imela podlage za obračun opominov v skupni višini 2.304,50 EUR. Iz kreditne pogodbe (četrti odstavek 8. člena Pogodbe) izhaja, da je kreditojemalec dolžan plačati vse stroške v zvezi z odvetniškimi storitvami, taksami, notarskimi stroški in stroški, povezanimi z ustanovitvijo, spremembo in sprostitvijo zavarovanj dogovorjenih s to pogodbo ter stroške opominov, skladno s cenikom storitve X. d.d.

14. Pravdni stranki sta pogodbo podpisali dne 16. 7. 2012. Pogodba je bila sklenjena za obdobje enega leta, s tem da je prvi obrok zapadel 5. 8. 2012, zadnji obrok pa 5. 7. 2013. Tožeča stranka je navedla, da je stroške opominov zaračunavala po svojem ceniku. V svojih navedbah je bila zelo skopa in jih ni podrobneje pojasnila niti po tem, ko jo je tožena stranka pozvala, da naj natančno specificira, na kakšen način je obračunavala opomine, jih pošiljala, da je kot dokaz predložila tudi opomine, ki se ne nanašajo nanjo in predvsem, da je višina opominov pretirana. Pritožbeno sodišče soglaša s takšnimi trditvami tožene stranke.

15. Tožeča stranka je predložila izvleček cenika storitev X. d.d. iz decembra 2015, ko je bilo (priloga A16) pogodbeno razmerje med strankama že končano. Iz obračuna dolga tožene stranke (priloga A6) pa izhaja, da je že v letu 2012 in 2013 tožeča stranka toženi obračunavala opomine po ceniku iz leta 2015, kateri takrat, ko se je pogodba sklepala, še ni mogel veljati. Tožeča stranka drugačnih trditev ni podala. Tudi izvedenka je ugotovila, da je višina opominov po ceniku v višini 83,00 EUR (sicer je tožeča nekajkrat obračunavala po 81,00 EUR), nesorazmerna s stroški, ki jih je imela banka z opomini. Meni, da pomenijo prikrito pogodbeno kazen, ko za zamudo hkrati tečejo zamudne obresti v skladu z 245. členom OZ (list. št. 180).

16. Pritožbeno sodišče je zato tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo opominov v višini 1.737,00 EUR zavrnilo, že plačane opomine (v višini 1.737,00 EUR) pa odštelo od glavnice, saj tožeča stranka ni uspela podati trditvene podlage za njihovo višino, niti dokazati, da se je tožena stranka zavezala za plačilo takšne višine opominov.

17. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati preostanek glavnice v višini 7.425,80 EUR, zakonske zamudne obresti do 17. 4. 2015 v višini 771,24 EUR, stroške vodenja kredita v višini 345,00 EUR, skupaj torej 6.805,04 EUR.

18. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika (OZ) tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od glavnice (6.033,38 EUR) od dne 18. 4. 2015 dalje. To je naslednji dan od dne 17. 4. 2015, ko je izvedenka obračunala glavnico in stroške vodenja kredita. Zamudne obresti od zneska 771,24 EUR, ki predstavljajo zakonske zamudne obresti od glavnice do 17. 4. 2018, pa tečejo od 20. 4. 2015 dalje, ko je bil vložen predlog za izvršbo na Okrajnem sodišču v Ljubljani. OZ v 381. členu določa, da lahko upnik zahteva plačilo obresti od obresti, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (procesne obresti).

19. Višji tožbeni zahtevek je pritožbeno sodišče zavrnilo.

20. Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki priznalo nagrado za posvet s stranko (in sklep) v višini 50 točk, pri tem pa sama priglaša nagrado za isto opravilo v enkrat višjem znesku (100 točk). Sodišče druge stopnje je obema strankama priznalo nagrado za to opravilo v višini 50 točk v skladu s tarifno številko 39 OT.

21. Tožeča stranka je v sporu deloma uspela (drugi odstavek 154. člena ZPP) in sicer za 6.805,04 EUR kapitalizirane glavnice na dan 17. 4. 2015, kar predstavlja 61,13 % uspeh. Sodišče prve stopnje ji je odmerilo potrebne stroške (155. člen ZPP) v višini 1.354,97 EUR. Pritožbeno sodišče jih je glede na njen uspeh preračunalo in znašajo 828,29 EUR. Uspeh tožene stranke je po spremenjeni sodbi 38,87 % in njeni stroški postopka na prvi stopnji so znašali 593,46 EUR (posvet s stranko, sestava pripravljalne vloge, zastopanje na naroku, 2% materialnih stroškov in 22 % DDV). Glede na njen uspeh ji gre 230,67 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožena stranka dolžna plačati tožeči 597,62 EUR.

22. V skladu z Odvetniško tarifo je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo nagrado za sestavo pritožbe 625 točk (25 % odstotkov po točki 1. tarifne številke 21 od 500 je 125, torej je nagrada 625 in 750, kot je priglasila toženka), za posvet s stranko 50 točk, za dvakratno sestavo pripravljalne vloge po 500 točk ter za dvakraten pristop na narok po 625 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV ter sodno takso za pritožbo v višini 459,00 EUR. Skupaj torej 2.390,14 EUR, ob 38,87 % uspehu je to 929,04 EUR.

23. Tožeči stranki je priznalo posvet s stranko 50 točk, odgovor na pritožbo 652 točk, dvakrat sestavo vloge po 500 točk, dvakrat za pristop na narok po 625 točk, 2 % materialnih stroškov in 22% DDV, skupaj torej 1.670,69 EUR, ob 61,13 % uspehu 1.022,12 EUR. Po pobotanju je tožena stranka dolžna tožeči strani plačati 93,07 EUR pritožbenih stroškov, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 347/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMDk1