VSL Sodba in sklep I Cpg 575/2017

Jedro

Po določbi 328. člena ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi očitne pisne pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani odločbi potrdita.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora v 15 dneh plačati nadaljnje stroške pravdnega postopka v znesku 142,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 8. 11. 2016 izdalo sklep in sodbo, v kateri je (I.) zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v prvem odstavku za dne 11. 1. 2006 plačanih 5.189,48 EUR in v tem delu postopek ustavilo; (II.) v preostalem delu, to je za znesek 909,28 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 630,45 EUR od dne 18. 6. 2015 dalje do plačila in od zneska 278,83 EUR od dne 11. 11. 2016 dalje do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v znesku 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2016 dalje, odločilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi; (III.) ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 630,45 EUR ter (IV.) toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača stroške postopka v znesku 897,85 EUR v roku 15 dni od dneva prejema pisnega odpravka te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. S sklepom z dne 11. 4. 2017 je popravilo III. točko izreka tako, da se pravilno glasi: "Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 630,45 EUR."

3. Tožena stranka se je pritožila zoper obe odločbi.

4. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke zoper sodbo odgovorila. Navedla je, da je v III. točki izreka sodbe prišlo le do pisne pomote, saj je pobotni ugovor podala tožena stranka. Prenos terjatve ne tožečo stranko ni bilo sporno dejstvo, vendar so računi za storitve ostali delno nepoplačani. Tožeča stranka je za plačani del umaknila del tožbe (dne 29. 3. 216 je utesnila predlog za izvršbo).

O pritožbi zoper popravni sklep

5. Pritožnica (tožena stranka) izpodbija popravni sklep z dne 11. 4. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje popravilo III. točko izreka sodbe tako, da ta pravilno glasi: "Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 630,45 EUR." S tem je odpravilo očitno pisno pomoto iz III. točke sodbe, kjer je napisalo: "Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 630,45 EUR."

6. Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje s tem vsebinsko spremenilo sodbo, kar pa ni dopustno (primeroma se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, Cp 24/2009 z dne 16. 12. 2009). Navaja še, da ni prišlo do napake, saj je identičen izrek tudi v sodbi s skrajšano obrazložitvijo.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Ni pravilno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom vsebinsko spremenilo sodbo v III. točki izreka. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljala obrambno sredstvo pobotnega ugovora. Z njim se ugotavlja obstoj nasprotne, to je pobotne terjatve, torej terjatve tožene stranke do tožeče stranke. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je očitno pisno pomoto odpravilo s popravnim sklepom, pravilna. Po določbi 328. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP lahko sodnik kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Če je napaka v izreku, sodišče vroči strankam popravljen prepis sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. Zato tudi ni utemeljeno pritožbeno stališče, da do poprave očitne napake ne bi smelo priti, ker je tako odločitev (kot je bila pred popravo sodbe) sodišče sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo (z dne 8. 11. 2016; glej redno št. 19).

O pritožbi zoper sodbo

9. Pritožnica neutemeljeno navaja, da je izrek sodbe v II. in III. točki obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker naj bi bil glede zneska 630,45 EUR sam s seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Da se je sodišču prve stopnje v tem delu pripetila očitna pisna pomota, ki pa je bila pravilno odpravljena, je višje sodišče potrdilo že zgoraj.

10. V preostalem delu pritožnica uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do vseh pravno pomembnih zatrjevanih razlogov. Ni se namreč opredelilo do njene trditve, da je tožeči stranki odstopila terjatve do zavarovalnice X d.d. Če bi se opredelilo do tega pravno pomembnega dejstva, bi bila nedvomno sprejeta drugačno odločitev, saj bi sodišče prve stopnje v tem primeru moralo uporabiti drugačno materialnopravno določbo in je to vplivalo tudi na ugotovitev dejanskega stanja.

11. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje na to trditev, ki jo je podala na naroku, ni zavzelo stališča oziroma stranki ni odgovorilo. Ni treba, da sodišče na posamezno trditev odgovori dobesedno, zadošča, da iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se je s pravno pomembno trditvijo seznanilo in nanjo odgovorilo. To pa je sodišče prve stopnje storilo v razlogih iz 10. do 12. točke obrazložitve. Pojasnilo je (to pritožbeno ni izpodbijano), da je med strankama obstajala podjemna pogodba, da je pritožnica kot naročnica storitve dolžna tožeči stranki opravljeno storitev plačati (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ), da je obveznost po računih zapadla 27. 6. 2015 oziroma 18. 6. 2015, od takrat je bila tožena stranka v zamudi, zato je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 380. člena OZ). Ker je imela pritožnica škodo zavarovano pri zavarovalnici (X), je pogodbeno ceno v znesku dejanskega izplačila (kar pritožbeno ni več sporno) plačala zavarovalnica dne 6. 8. 2015 in 11. 11. 2016. Sodišče je plačilo je vračunalo skladno z določbo 288. člena OZ. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na vse pravno pomembne trditve tožene stranke. Pritožnica je na naroku še navedla, da ni zakrivila prepoznega plačila zavarovalnice, vendar to ni pravno pomembno dejstvo (ker se očitek ne nanaša na tožečo stranko), zato se sodišču prve stopnje do tega ni bilo treba posebej opredeliti (primerjaj odločbi Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 in št. Up-374/15 z dne 11. 5. 2018).

12. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo prvi odstavek 158. člena ZPP. Plačilo, za katerega je tožeča stranka umaknila tožbeni zahtevek, je bilo opravljeno šele po izdaji sklepa o izvršbi, to je 11. 1. 2016. Tožeča stranka je za plačani znesek tožbeni zahtevek umaknila 9. 3. 2016. Zakaj naj bi bil umik prepozen, pritožnica ni pojasnila.

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora povrniti: stroške odgovora na pritožbo (250 točk; 1. točka 21. tar. št. Odvetniške tarife, upoštevajoč vrednost izpodbijanega dela), povečano za materialne stroške (2%) in DDV; skupaj 142,79 EUR.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 215/2021
• VDSS Sklep Psp 210/2023
• Sklep II Ips 62/99