VSL Sklep I Cp 634/2018

Jedro

Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (4. alineja 1. točke izreka in 2. točka izreka v delu, ki se nanaša na zemljiško parcelo z ID znakom ...-1553/2-0) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1) ugotovilo, da se kot pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom ...-3150 (stavba na naslovu Y cesta) določijo zemljiške parcele z ID znaki ...-1548/6-0, ...-1548/10-0 in ...-1553/2-0, kot splošni skupni del navedene stavbe ter (2) odločilo, da se zemljiške parcele iz 1. točke izreka sklepa vpišejo v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča v zemljiško knjigo kot splošni skupni deli stavbe z ID znakom ...-3150, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe.

2. Zoper 4. alinejo 1. točke in 2. točko izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom ...-1553/2, se zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje prva nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sklep spremeni v delu, v katerem je sodišče prve stopnje kot pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu Y cesta ugotovilo zemljiško parcelo z ID znakom ...-1553/2 kot splošni skupni del navedene stavbe ter odredilo, da se ta zemljiška parcela vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe. Izvedensko mnenje je bilo v tej zadevi izdelano 4. 2. 2016, ko še ni bil v veljavi Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Ur. l. RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1). Sodišče kot podlage svoje odločitve o ugotovitvi pripadajočega zemljišča celotne parc. št. 1553/2 k. o. ... k stavbi ne more graditi na kriterijih prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, saj jih je izvedenka A. A.¹ gradila na kriterijih Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZVEtL), in sicer primarno na prostorskih aktih v času izgradnje stavbe. Da bi lahko sodišče upoštevalo vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, bi moralo izvedenki odrediti pisno dopolnitev izvedenskega mnenja. Povedano pomeni, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, dejansko stanje zmotno ugotovljeno, zagrešena pa je bila tudi bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj obstaja nasprotje med razlogi sklepa in vsebino izvedenskega mnenja z dne 4. 2. 2016. Prva nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog izrecno opozorila, da zemljišče s parc. št. 1553/2 k. o. ... posega v večjem delu ob cesti v cestni svet, v območje Y ceste. Iz urbanističnega akta izhaja, da je treba prometni dostop urediti iz obstoječega dovoza, res pa je, da do širitve cestnega križišča še ni prišlo in s tem tudi ne do odmere tistega dela, ki bi zapadel v cestni svet. Tudi iz izvedenskega mnenja z dne 4. 2. 2016 in terenske skice z dne 28. 6. 2017 je razvidno, da skrajni JZ del obravnavane parcele posega v cestni svet Y ceste. Po Odloku o kategorizaciji občinskih cest (Ur. l. RS, št. 70/2005 in 33/2008) je Y cesta kategorizirana kot občinska cesta. Gre torej za javno prometno površino, kar že samo po sebi nasprotuje ugotoviti sodišča, da je celotna sporna parcela pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi. Navedena ugotovitev nasprotuje tudi določbam Zakona o cestah (ZCes-1), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in Stvarnopravnega zakonika (SPZ) o javnih površinah oziroma javnem dobru, kar so javne ceste. Ker se sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali del zemljišča s parc. št. 1553/2 k. o. ... posega v cestni svet, v območje Y ceste, se sklepa ne da preizkusiti. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec so na vročeno pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev. Predlagatelji so predlagali tudi, naj pritožbeno sodišče naloži pritožnici v plačilo njihove stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dne 19. 7. 2017 je stopil v veljavo ZVEtL-1, ki se v skladu s predhodnimi določbami (57. člen) uporablja tudi za nadaljevanje in dokončanje postopkov v primerih, kjer je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona, za kar gre v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je zato v tem postopku pravilno uporabilo njegove določbe in ne določb ZVEtL.

6. Ker je izvedenka geodetske stroke A. A. v pisnem izvedenskem mnenju, ki ga je izdelala 4. 2. 2016, obseg pripadajočega k stavbi na naslovu Y cesta, za katero so predlagatelji v tem postopku predlagali določitev pripadajočega zemljišča, opredelila upoštevajoč takrat veljavni ZVEtL, jo je sodišče prve stopnje na naroku na kraju samem pravilno pozvalo, naj upošteva kriterije za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. Ob dejstvu, da je izvedenka ravnala v skladu s pozivom sodišča prve stopnje in podala ustno dopolnitev izvedenskega mnenja, pri kateri je upoštevala vse kriterije po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1² in ne le prostorskih aktov v času izgradnje obravnavane stavbe, ki jih je upoštevala v pisnem izvedenskem mnenju, se je prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na njeno izvedensko mnenje, dopolnjeno na naroku na kraju samem. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ne more graditi kot podlage odločitve o ugotovitvi, da je celotna parc. št. 1553/2 k. o. ... k obravnavani stavbi pripadajoče zemljišče na kriterijih po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1, saj je izvedenka upoštevala kriterije ZVEtL in da gre za nasprotje med razlogi sklepa in vsebino izvedenskega mnenja z dne 4. 2. 2106, se s tem izkažejo kot neutemeljeni. Napačno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje odrediti izvedenki pisno dopolnitev izvedenskega mnenja za to, da bi lahko uporabilo kriterije po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. V skladu s 253. členom ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in 3. členom ZVEtL-1 odloči sodišče, ali naj izvedenec da svoj izid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Pojasnjeno pomeni, da lahko podlago sodne odločitve predstavlja tudi mnenje, ki je bilo dopolnjeno ustno na naroku, za kar gre v tej zadevi.

7. Neutemeljene so nadalje pritožbene navedbe, da del zemljišča s parc. št. 1553/2 k. o. ... v večjem delu ob cesti posega v cestni svet, v območje Y ceste, ki je občinska cesta, in da zato v skladu s predpisi o javnih cestah in javnem dobru ne more predstavljati pripadajočega zemljišča k stavbi. Kot navaja že prva nasprotna udeleženka v pritožbi in je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, širitev Y ceste na (spornem) delu parc. št. 1553/2 k. o. ..., ki je bila predvidena z ureditvenim načrtom iz leta 1965, ni bila izvedena. Na delu te parcele, na katerem naj bi bila izvedena širitev ceste, se po pravilni ugotovitvi izpodbijanega sklepa, ki temelji na izvedenskem mnenju izvedenke A. A. in ugotovitvah sodišča prve stopnje na ogledu na kraju samem, nahaja zelenica. Glede na navedeno in ker je bila redna raba in vzdrževanje na tem delu predmetne nepremičnine ves čas (od izgradnje stavbe naprej) na strani etažnih lastnikov obravnavane stavbe, kar ni bilo sporno, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 pravilno ugotovilo, da celotna nepremičnina s parc. št. 1553/2 k. o. ... predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu Y cesta ...

8. Končno ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja, ali del zemljišča s parc. št. 1553/2 k. o. ... posega v cestni svet ali ne. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da navedena parcela ne posega v cestni svet, saj do širitve Y ceste ni prišlo in da gre v naravi za zelenico. Posledično v tej zvezi ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb pravnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.

9. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (v delu 1. in 2. točke izreka, ki se nanašata na zemljiško parcelo z ID znakom ...-1553/2-0) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

10. Predlagatelji krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1). Golo dejstvo, da je pritožba prve nasprotne udeleženke neutemeljena, ne utemeljuje uporabe petega odstavka 35. člena ZNP, po katerem mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, kot zmotno menijo predlagatelji v odgovoru na pritožbo.

-------------------------------
¹ Prva nasprotna udeleženka v pritožbi omenja izvedenko A. A. Gre za pomoto, saj slednja v tem postopku ni sodelovala. Za izvedenko je bila namreč postavljena sodna izvedenka B. B., ki je podala pisno in ustno izvedensko mnenje.
² V skladu z navedeno določbo ZVEtL-1 sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno, 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, 3. preteklo redno rabo zemljišča ter 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.

Datum zadnje spremembe:

09.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 250/2021
• VSL Sklep I Cp 1772/2020
• VSL Sklep I Cp 1461/2021