VSL Sklep IV Cp 1385/2018

Jedro

Prvo sodišče ni izdelalo prepisa zvočnega posnetka v sicer instrukcijskem roku in ga nasprotnemu udeležencu ni vročilo v pritožbenem roku, saj ga je prejel šele 10. 5. 2018. S tem mu je bila kršena pravica do izjave, saj ob sestavi pritožbe ni razpolagal z zapisnikom o naroku 24. 4. 2018, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem delavk CSD, zaradi česar ni imel možnosti učinkovitega izjavljanja v okviru pritožbenega postopka.

Z vidika zagotavljanja največje koristi otrok je potrebno, da prvo sodišče po uradni dolžnosti (če ne bo v tej smeri nobenih procesnih dejanj udeležencev) z začasno odredbo uredi način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in A. tako, da je v stikih udeležen tudi drugi otrok udeležencev B., da se bo čimprej obnovil odnos med bratoma.

Parcialen pristop k reševanju te problematike je v škodo otrok. Zagotoviti je treba, da imata oba starša v očeh njunih otrok enakovreden položaj, kar pomeni, da bi bilo v največjo korist obeh otrok, da bi bila v času stikov na podlagi začasnih odredb v obeh zadevah (s tega vidika bi bila najbolj smotrna združitev zadev za skupno obravnavanje) otroka ves čas skupaj, in sicer po eno uro z vsakim od staršev.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 1. 2018 (I. točka sklepa), poleg tega pa je odločilo, da se s sklepom z dne 22. 1. 2018 določeni stiki razširijo tako, da na takšne stike očeta z mladoletnim A. lahko pride tudi mladoletni B. ter se po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci CSD stiki izvajajo tudi v drugih terminih v najmanj enakem obsegu in na drugih lokacijah (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca. Predlagateljica izpodbija II. točko sklepa v delu, v katerem je določeno, da se stiki očeta z A. izvajajo tudi na drugih lokacijah. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep v II. točki tako, da se možnost stikov na drugi lokaciji ukine. Navaja, da je bila začasna odredba izdana z namenom preprečiti ravnanja nasprotnega udeleženca, usmerjena v odtujevanje sina A. od matere. Nujnost začasne odredbe je bila potrjena tudi s sporočili CSD in delavk centra, ki so spremljale stike pod nadzorom. Psihologinja CSD V. V. je na naroku povedala, da je potrebno nadzorovati način komunikacije med očetom in A., da ne prihaja do verbalizacije v stvareh, ki pomenijo odtujevanje. Stiki pod nadzorom so po njenem mnenju še vedno nujni, da se prepreči odtujitev, kot se je to zgodilo v primeru starejšega sina B. Priča vidi problem v nesodelovanju nasprotnega udeleženca v zvezi z izvrševanjem stikov. Iz sporočil CSD o poteku stikov je razvidno, da oče še vedno poskuša komunicirati s sinom na način, ki ni primeren. Stike je potrebno izvajati v prostorih in na lokaciji, kjer je zagotovljena kontrola nad njihovim izvajanjem. Izvajanje stikov na drugih lokacijah ni z ničemer utemeljeno. Tudi CSD meni, da si ne predstavlja nadzora nad stiki na drugih lokacijah, predvsem zaradi nemožnosti nadzorovanja stikov.

3. Nasprotni udeleženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni in postopek zavarovanja ustavi. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker mu ni bil vročen prepis zvočnega posnetka naroka, na katerem sta bili zaslišani bistveni priči, na izpovedi katerih je sodišče oprlo svoj sklep. Nasprotni udeleženec je prosil sodišče 26. 4. 2018, da mu za potrebe priprave pritožbe pravočasno posreduje prepis zvočnega posnetka. Do konca pritožbenega roka, ki se je iztekel 4. 5. 2018, ni prejel tega prepisa. Kršena mu je bila ustavno zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, kršeno pa je bilo tudi načelo enakega varstva pravic in enakega obravnavanja udeležencev v postopkih. Za učinkovito pripravo pritožbe bi nasprotni udeleženec nujno potreboval celoten zapisnik naroka, ta pa mu do poteka pritožbenega roka ni bil posredovan. Meni, da pogoji za začasno odredbo niso podani. Ni razlogov, zakaj bi se morali stiki z začasno odredbo urediti drugače, kot so že bili določeni s sodbo in sklepom z dne 5. 9. 2014, v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča z dne 20. 5. 2015. Očitki odtujevanja, na katerih se gradi zavarovanje otrokove koristi z institutom začasne odredbe, ne morejo pomeniti strokovne podlage za odločitev prvega sodišča. Stiki očeta z A. niso pomenili za otroka nobene psihične obremenitve. A. telesni in duševni razvoj nista bila ogrožena. Napačne so interpretacije izpodbijanega sklepa glede rahljanja vezi med bratoma. Prav zaradi začasne odredbe so vezi med B. in A. od januarja 2018 dalje popolnoma pretrgane. Graja odločitev v II. točki izreka sklepa, ko sodišče vključuje v zadevo tudi B., s tem pa posega v drug sodni postopek, s čimer zadevo dejansko prejudicira. Glede na medsebojno povezanost A. in nasprotnega udeleženca tako omejeni stiki pod nadzorom CSD ne morejo biti na mestu in niso v korist otroka. Gre za načrtno odtujevanje otroka od nasprotnega udeleženca s strani predlagateljice.

4. Predlagatejica ni odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca. Odgovor nasprotnega udeleženca na pritožbo predlagateljice je bil prepozen, zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

5. Očitek nasprotnega udeleženca, da je prvo sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je utemeljen. Prvo sodišče je izdelalo izpodbijani sklep 25. 4. 2018, udeležencema pa ga je odpravilo 26. 4. 2018, in sicer po faksu in po pošti (list. št. 126). Vročanje po faksu ne sodi med načine vročanja po ZPP (prvi odstavek 132. člena), kljub temu pa se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje; v tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP). Nasprotni udeleženec je izpodbijani sklep nedvomno prejel že 26. 4. 2018 po faksu, saj je njegov pooblaščenec istega dne po elektronski pošti poslal prvemu sodišču vlogo (list. št. 130), da je sklep ("odločitev o začasni odredbi") že prejel ter da prosi sodišče, da mu pošlje prepis zvočnega posnetka naroka 24. 4. 2018, ker ga potrebuje zaradi sestave pritožbe zoper sklep. Glede na izkazani prejem sklepa 26. 4. 2018 je za nasprotnega udeleženca začel teči rok za pritožbo naslednji dan in se je iztekel 4. 5. 2018. Za predlagateljico je v spisu izkazano le to, da je bil sklep poslan njeni pooblaščenki tudi po faksu, ni pa gotovo (za razliko od nasprotnega udeleženca), da bi pooblaščenka sklep, poslan po faksu, dejansko prejela, saj za to v spisu ni zanesljivega dokaza. Zato je za predlagateljico pritožbeni rok začel teči naslednjega dne po dnevu vročitve sklepa njeni pooblaščenki, poslanega po pošti.

6. Prvo sodišče ni izdelalo prepisa zvočnega posnetka v sicer instrukcijskem roku (četrti odstavek 125.a člena ZPP) in ga nasprotnemu udeležencu ni vročilo v pritožbenem roku, saj ga je prejel šele 10. 5. 2018. S tem mu je bila kršena pravica do izjave, saj ob sestavi pritožbe ni razpolagal z zapisnikom o naroku 24. 4. 2018, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem delavk CSD, zaradi česar ni imel možnosti učinkovitega izjavljanja v okviru pritožbenega postopka, kar predstavlja omenjeno bistveno kršitev določb postopka. Iz tega razloga je bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

7. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper izdano začasno odredbo, poleg tega pa je v II. točki izreka sklepa odločilo (očitno po uradni dolžnosti, na podlagi 411. člena ZPP), da se stiki, določeni z začasno odredbo z dne 22. 1. 2018, razširijo tako, da na te stike med nasprotnim udeležencem in A. lahko pride tudi drugi otrok udeležencev B. ter se ti stiki po predhodnem dogovoru s strokovnimi delavci CSD izvajajo tudi v drugih terminih v najmanj enakem obsegu in na drugih lokacijah. Zoper ta del sklepa sta se pritožila oba udeleženca, in sicer predlagateljica v delu, v katerem je določeno, da se stiki med nasprotnim udeležencem in A. izvajajo tudi na drugih lokacijah, nasprotni udeleženec pa v celoti izpodbija tudi ta del sklepa. Čeprav je obrazložitev tega dela sklepa zelo skopa (en stavek 11. točke), je iz nje smiselno vseeno mogoče razbrati, da se je prvo sodišče pri tej odločitvi oprlo na mnenje CSD (s psihološkim poročilom in mnenjem) z dne 13. 12. 2017, v povezavi z izpovedbama obeh delavk CSD na naroku 24. 4. 2018. Kot je bilo že pojasnjeno, je bilo treba pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi zaradi bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, utemeljena pa je tudi pritožba predlagateljice, saj glede na obstoječo situacijo (še) ni pogojev, da bi se stiki po začasni odredbi izvajali izven prostorov CSD. Iz celotnega poročila tega centra z dne 13. 12. 2017 izhaja, da se ravnanja nasprotnega udeleženca v smeri odtujevanja otrok od predlagateljice nadaljujejo tudi preko A. (očetov nekonstruktiven pristop izhaja tudi iz zapisov CSD o poteku stikov po začasni odredbi), zaradi česar nadzor s strani delavk centra za socialno delo nad stiki nasprotnega udeleženca z A., ki bi potekali izven prostorov centra za socialno delo na drugih lokacijah, že po naravi stvari ne bi mogel biti učinkovit z vidika preprečevanja morebitnega neustreznega ravnanja nasprotnega udeleženca.

8. V primeru, da bo prvo sodišče v ponovljenem postopku znova zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, je z vidika zagotavljanja največje koristi otrok tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno, da prvo sodišče po uradni dolžnosti (če ne bo v tej smeri nobenih procesnih dejanj udeležencev) z začasno odredbo uredi način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in A. tako, da je v stikih udeležen tudi drugi otrok udeležencev B., da se bo čimprej obnovil odnos med bratoma. Iz listin v spisu izhaja, da sta A. in B. povezana, da drug drugega pogrešata in da je prizadet njun sorojenski odnos, kar nedvomno zelo kvarno vpliva na njun osebnostni razvoj. Zato bi bilo nujno, da se čimprej ponovno vzpostavi njun medsebojni odnos. Pri tem pa je treba upoštevati, da gre v razmerjih med vsemi štirimi (udeleženca in njuna otroka) za celostno problemsko prepleteno situacijo (ne glede na to, da se vodita pri prvem sodišču dva postopka, poleg obravnavane zadeve tudi zadeva N 61/2016, ki ima po razveljavitvi sklepa prvega sodišča z dne 15. 11. 2017 novo opravilno številko, ki pritožbenemu sodišču ni znana, v njej pa se obravnava predlog očeta za spremembo odločitve o stikih med B. in materjo), ki jo je zato treba obravnavati iz skupnega izhodišča, ki ga predstavlja zagotavljanje koristi obeh otrok. Parcialen pristop k reševanju te problematike bi bil v škodo otrok. Zagotoviti je treba, da imata oba starša v očeh njunih otrok enakovreden položaj, kar pomeni, da bi bilo v največjo korist obeh otrok, da bi bila v času stikov na podlagi začasnih odredb v obeh zadevah (s tega vidika bi bila najbolj smotrna združitev zadev za skupno obravnavanje) otroka ves čas skupaj, in sicer po eno uro z vsakim od staršev (kot je predlagal že CSD v svojem mnenju z dne 13. 12. 2017).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2097/2012
• VSL sklep I Cp 2122/2010
• Sodba U 1048/92