VSL Sklep II Ip 2068/2018

Jedro

V časovnem obdobju nekaj več kot tri mesece od vložitve predloga za izvršbo je upnik dvakrat predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom, ne da bi pri tem navedel razloge in utemeljil potrebnost takšnega svojega ravnanja. Moral bi vsaj zatrjevati (pa tudi izkazati), da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi prejšnjega potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storil.

Ravnanje upnika v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje. Trditev, da dolžnik doslej še ni poravnal dolga po navedenem sklepu o izvršbi, je sicer podlaga za ugoditev predlogu, ne zadošča pa za oceno potrebnosti nastalih stroškov in ugoditev stroškovnemu zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da upnik tudi v znesku 152,53 EUR sam krije stroške predloga za dodatno izvršilno sredstvo z dne 25. 1. 2018.

II. Upnik mora dolžniku v osmih dneh od prejema tega sklepa povrniti 140,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 4. 12. 2017, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z izvršbo na deležu dolžnika kot družbenika v gospodarski družbi A. d.o.o. (I. točka izreka), dolžniku je naložilo upniku v osmih dneh povrniti 152,53 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), nad tem zneskom pa je stroškovni zahtevek upnika zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje (vlogo sicer naslavlja kot ugovor, ker pa izpodbija le stroškovni del sklepa, je pravno sredstvo pritožba – prvi odstavek 53. člena v zvezi s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Uveljavlja, da ni dolžan povrniti nepotrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ), glede na to da upnik v kratkem časovnem obdobju vlaga predloge za dodatna izvršilna sredstva. Predlaga razveljavitev izpodbijane II. točke izreka sklepa in zavrnitev predloga za povrnitev stroškov ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, si morajo (poleg sodišča in drugih udeležencev) stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vsaka stranka pa je dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ sme sicer upnik do konca izvršilnega postopka (neomejeno) predlagati, da sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Vendar pa ta pravica upnika ne pomeni avtomatično, da je v vsakem primeru tudi upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov predloga, s katerim predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe.¹ Upravičen je le do povrnitve tistih stroškov, ki so bili potrebni za izvršbo, upoštevaje prej navedeno temeljno določbo prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 4. 12. 2017 po upnikovem predlogu za izvršbo z dne 18. 10. 2017 izdalo sklep o izvršbi, s katerim sta bili dovoljeni izvršba s prodajo premičnin in izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Upnik je 11. 12. 2017, torej le nekaj dni po izdaji sklepa o izvršbi in pred njegovo pravnomočnostjo, predlagal dodatno izvršilno sredstvo, in sicer s prodajo več nepremičnin (zadeva je bila po pravnomočnosti sklepa z dne 14. 12. 2017 odstopljena Okrajnemu sodišču v Novem mestu kot krajevno in stvarno pristojnemu), nato pa je 25. 1. 2018 vložil še predlog za dodatno izvršilno sredstvo s prodajo deleža družbenika, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom.

6. V časovnem obdobju nekaj več kot tri mesece od vložitve predloga za izvršbo je torej upnik dvakrat predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom, ne da bi pri tem navedel razloge in utemeljil potrebnost takšnega svojega ravnanja. Moral bi vsaj zatrjevati (pa tudi izkazati), da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi prejšnjega potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storil. Na njegov način postopanja kaže tudi podatek v spisu, da je 28. 2. 2018 spet vložil predlog za dodatno izvršilno sredstvo.

7. Tudi po mnenju višjega sodišča ravnanje upnika v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje. Trditev, da dolžnik doslej še ni poravnal dolga po navedenem sklepu o izvršbi, je sicer podlaga za ugoditev predlogu, ne zadošča pa za oceno potrebnosti nastalih stroškov in ugoditev stroškovnemu zahtevku.

8. Z odločitvijo v II. točki izreka izpodbijanega sklepa je bila glede na navedeno prekršena materialnopravna določba petega odstavka 38. člena ZIZ, zaradi česar je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik je s pritožbo uspel, višje sodišče pa tudi ocenjuje, da mu je nastanek stroškov pritožbenega postopka upnik neutemeljeno povzročil. Zato mu jih je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžan povrniti. Višje sodišče je pritožbene stroške odmerilo na podlagi stroškovnika, v katerem so priglašeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Poleg nagrade za pritožbo v višini 200 točk (točka 6 tarifne številke 27 v zvezi s tarifno številko 18 OT), povečane za 2 % za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) in za 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT), kar po vrednosti točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znese 114,24 EUR, je dolžnik upravičen tudi do povrnitve plačane sodne takse v znesku 26,40 EUR, skupaj torej do povrnitve 140,64 EUR.

-------------------------------
¹ Prim. sklepe VSC I Cp 406/2006, Cp 864/2005, VSL II Ip 1429/2011.

Datum zadnje spremembe:

04.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 719/2021
• VSM Sklep I Ip 746/2021
• VSC sklep I Ip 284/2011