<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 520/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.520.2018
Evidenčna številka:VSL00014281
Datum odločbe:28.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Zima Jenull
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
Institut:iztisnitev manjšinskih delničarjev - sodni preizkus denarne odpravnine - stroški postopka - vrednost spora - vrednotenje odvetniških storitev

Jedro

Sodišče s pomočjo meril iz 3. člena OT v vsakem konkretnem primeru vrednoti opravljeno odvetniško storitev in nato odloči o stroških postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka za 267, 03 EUR v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan od vročitve te odločbe dalje, potrdi.

II. Predlagatelj je dolžan vsakemu od nasprotnih udeležencev povrniti 109,95 EUR stroškov postopka z odgovorom na pritožbo, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan od vročitve te odločbe dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za sodni preizkus primerne denarne odpravnine zavrnilo. Predlagatelju je naložilo povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca v višini 485,50 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje.

2. Bistveni razlogi za zavrnitev predloga so, da predlagatelj ne dosega najmanj 1/100 osnovnega kapitala družbe niti najmanjšega emisijskega zneska v višini 25.000,00 EUR. Predlagatelj je imetnik dveh delnic, ponujena cena za odškodnino oziroma odpravnino pa je znašala 2.501,00 EUR na delnico. Ta ni primerna, ker ni v skladu z drugim odstavkom 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Po mnenju predlagatelja naj bi znašala primerna denarna odpravnina med 3.500,00 EUR in 70.000,00 EUR na delnico.

Predlagatelj je še pojasnil, da je 8. 9. 2017 prejel nakazilo le 4.941,40 EUR, torej manj kot 2.501,00 EUR za delnico in je razliko treba še prenakazati. Osnovni kapital družbe je znašal 7.048.077,31 EUR, stotina pomeni 70.480,70 EUR, česar dve delnici (5.000,00 EUR), ne predstavljata. Vrednost dveh delnic tudi ne predstavlja zneska 25.000,00 EUR (I. točka izreka).

Posledično je sodišče predlagatelju naložilo povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca in sicer za sestavo "predloga", zastopanje poleg ene še druge stranke, pavšalne materialne stroške in 22 % DDV na odvetniške storitve. V razlogih 7. točke izpodbijanega sklepa se je sodišče sklicevalo na odmero stroškov v spisu na list. št. 14. Nasprotnemu udeležencu je sodišče priznalo tudi zakonske zamudne obresti od prisojenih stroškov, če jih predlagatelj ne bi plačal v izpolnitvenem roku (378. člen Obligacijskega zakonika, OZ).

3. Predlagatelj se je pravočasno pritožil zoper odločitev sodišča o stroških postopka (II. točka izreka sklepa izpodbijanega sklepa) in sicer v delu glede 267,03 EUR s pripadi. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 37. členom zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi v izpodbijanem delu ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prizna nasprotnemu udeležencu stroške v znesku 228,47 EUR. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predlagatelj je v pritožbi sam pojasnil, da v predlogu z dne 20. 9. 2017 ni označil vrednosti spora. Štel je namreč, da je vrednost spora jasna iz same vsebine predloga. Očitno je tako štelo tudi sodišče, ki predlagatelja ni pozivalo, da vrednost spora določi. Iz predloga izhaja, da je predlagatelj od nasprotnega udeleženca prejel ponujano ceno za odškodnino oziroma odpravnino 2.501,00 EUR na delnico, ki je ne šteje kot primerno v skladu z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1. Kot imetnik dveh delnic je bil upravičen do izplačila za dve delnici v višini 5.002,00 EUR. Ob tem je še pojasnil, da je prejel le nakazilo v višini 4.941,40 EUR, 8. 9. 2017.

7. Predlagatelj je predlagal sodišču, da v nepravdnem postopku sodno preizkusi primerno denarno odpravnino. Če je bil predlagatelj mnenja, da znaša primerna denarna odpravnina med 3.500,00 EUR in 70.000,00 EUR na delnico, je sodišče v okviru tega ocenjenega razpona moralo določiti vrednost spornega predmeta in na podlagi te odločiti o stroških nasprotnega udeleženca. Kako je sodišče odločalo je navedeno pri stroškovniku nasprotnega udeleženca (list. št. 14). Navedeno postopanje je v skladu s sodno prakso pri odločanju o stroških postopka.1

8. Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje predlagatelju, da je pri razlogih v 7. točki izpodbijanega sklepa prišlo do očitne pomote, kjer je sodišče navedlo, da je nasprotnima udeležencema priznalo stroške za sestavo predloga namesto odgovora na predlog. Odvetniški stroški za predlog in odgovor na predlog so enaki. Zato očitna pomota sodišča pri omenjenem zapisu ne spremeni matematičnega izračuna stroškov ter ne vpliva na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu.

9. Odvetniška tarifa (v nadaljevanju: OT) v 26. tarifni številki za nepravdne postopke po ZGD-1 določa odvetniško nagrado za predlog (odgovor na predlog) v razponu od 300 do 2000 odvetniških točk, upoštevaje ob tem merila iz 3. člen OT. Po 3. členu OT pa ni edino merilo za vrednotenje opravljene odvetniške storitve vrednost obravnavanega predmeta (tretja alineja 3. člena OT). Poleg vrednosti obravnavanega predmeta je treba upoštevati še:

- strokovno zahtevnost;

- odgovornost;

- specialistično znanje;

- strokovno znanje s področja drugih strok;

- znanje tujih pravnih virov;

- uporabo tujega jezika;

- čas, potreben za izvršitev dela;

- število zastopanih oseb;

- druga merila, določena s to tarifo.

10. Slednje pomeni, da sodišče s pomočjo navedenih meril v vsakem konkretnem primeru vrednoti opravljeno odvetniško storitev in nato odloči o stroških postopka. Sodišče druge stopnje soglaša z višino odmerjenih stroškov nasprotnega udeleženca. Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče ustrezno v skladu s 3. členom OT in 26. tarifno številko odločilo o stroških postopka. Nasprotnemu udeležencu je tudi glede na število zastopanih oseb v skladu z osmo alinejo 3. člena in tretjega odstavka 7. člena OT pravilno priznalo tudi zvišanje skupne storitve za 10 %.

11. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče priznalo nasprotnemu udeležencu stroške za proučitev spisa (6,5 ure) v višini 650 točk, ker je ta strošek v stroškovniku nasprotnega udeleženca (l. št. 14) črtan. Upoštevajoč 3. člen storitve in strokovno zahtevnost odločanja o predlogu za sodni preizkus primerne denarne odpravnine, odgovornost, specialistično znanje, ki je potrebno za sestavo odgovora na predlog, je sodišče druge stopnje v celoti pritrdilo razlogom v izpodbijanem sklepu o stroških nasprotnega udeleženca. Strošek, ki ga je prisodilo sodišče prve stopnje v višini 485,50 EUR je v skladu s 3. členom OT in razponu po tarifni številki 26 OT in je bližje spodnji meji kot zgornji meji (od 200 do 2000 točk).

12. Sodišče druge stopnje je potem, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s 37. členom in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1) neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo pa so bili potrebni in jih je sodišče druge stopnje priznalo za sestavo odgovora na pritožbo smiselno po drugi alineji 4. točke tarifne številke 26 (50 % iz 1. točke te tarifne številke) v višini 350 točk, za zastopanje druge stranke po tretjem odstavku 7. člena tarife 35 točk, pavšalne materialne stroške 7,7 točk in DDV 86 točk, skupaj 479,09 točk.

Ob upoštevanju vrednosti točke (1 točka je 0,459 EUR, prvi odstavek 13. člena OT) je priznalo skupaj nasprotnemu udeležencu 219,90 EUR.

Če bo predlagatelj zamujal s plačilom teh stroškov, bo dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči 16. dan, to je od izteka paricijskega roka, šteto od vročitve tega sklepa dalje (378. člen OZ).

14. Sodišče druge stopnje še poudarja, da ker gre za dva nasprotna udeleženca in za deljivo denarno obveznost, je predlagatelj dolžan plačati nasprotnima udeležencema na podlagi tretjega odstavka 393. člena OZ vsakemu polovico prisojenih stroškov, torej 109,95 EUR.

Enako velja tudi za odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, čeprav to izrecno v izreku sklepa ni navedeno. Na podlagi pravilne uporabe materialnega prava je dolžan predlagatelj nasprotnima udeležencema plačati vsakemu polovico stroškov postopka, ki so nastali nasprotnemu udeležencu v postopku pred sodiščem prve stopnje, torej 242, 75 EUR.

15. O pritožbi je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena v zvezi s sedmo alinejo drugega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 37. členom ZNP.

-------------------------------
1 VSL sklep IV Cp 4825/2010 z dne 28. 1. 2011.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 388, 388/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - člen 3, 3-3, 3-8, 7, 7/3
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 26

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxODM0