VSL Sklep Cst 396/2018

Jedro

Ravnanje dolžnika, ki brez soglasja sodišča opravlja funkcijo zakonitega zastopnika dveh družb neodplačno, ni niti vestno niti pošteno ravnanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik. Predlagal je razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Upnik je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. O pritožbi dolžnika se je izjasnil tudi upravitelj, ki je pojasnil, da je dolžnika večkrat opozoril, da se mora zaposliti, v koliko opravlja funkcijo direktorja, in odpreti račun, na katerega bo prejemal plačilu. Kljub večkratnim zagotovilom, da se bo zaposlil, dolžnik tega ni storil.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z naslednjimi razlogi: da ni vedel, da mora o svoji funkciji direktorja v dveh družbah obvestiti stečajnega upravitelja; da mu s strani edinega družbenika nikoli ni bila ponujena pogodba o poslovodenju, zaradi česar le-ta tudi ni bila sklenjena; da o zakonskih obveznostih in omejitvah ni bil poučen; da je sklepal, da je opravljanje funkcije direktorja v postopku osebnega stečaja dopustno in da ga je upravitelj šele v novembru 2017 opozoril, da se mora v družbah zaposliti.

7. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik z nobenim od pritožbenih razlogov ne more izpodbiti pravilne odločitve prvostopenjskega sodišča. Pravna zmota prava neuke stranke ni opravičljiva; v konkretnem primeru pa tudi sicer ni mogoče govoriti o pravni zmoti, saj je bil dolžnik s strani upravitelja večkrat opozorjen, da se mora – v kolikor v družbah opravlja funkcijo direktorja – zaposliti in odpreti račun, na katerega bo prejemal plačilo, pa tega kljub zagotovilom, da bo storil, ni uresničil. Sodna praksa je glede brezplačnega opravljanja funkcij / dela enotna: tak način predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje (prim. Cst 161/2017 z dne 5.4.2017, Cst 494/2017 z dne 19.9.2017). Četudi je bila dolžnikova funkcija zgolj formalna, bi mu pripadalo določeno plačilo za opravljanje le-te; s prevzemom funkcije je dolžnik nedvomno prevzel vsaj zakonske obveznosti, ki jih ima kot zakoniti zastopnik družbe.

8. Ne drži niti pritožbeni očitek, da bi upravitelj glede na javno dostopne podatke moral ugotoviti, da je dolžnik zakoniti zastopnik v družbah, pa tega ni storil. Četudi gre za javno dostopne podatke, pa to ne spremeni dejstva, da mora dolžnik ta dejstva zatrjevati. Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja, česar ni storil. S tem je kršil obveznosti iz 3. alineje 2. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP.

9. Dolžnik mora ob začetku stečajnega postopka sodišče in upravitelja seznaniti s stanjem premoženja (384. člen ZFPPIPP), kar zajema tudi (brezplačno) opravljanje funkcije poslovodje v družbi. Da dolžnik tega ni storil, v tej zadevi ni sporno. 1. odstavek 399. člena ZFPPIPP opredeljuje namen odpusta obveznosti: institut je namenjen vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku, ki se mu na ta način omogoči odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Po citiranem zakonskem določilu odpust obveznosti ni dovoljen, v kolikor gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno oziroma, če ima njegovo ravnanje značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ravnanje dolžnika, ki brez soglasja sodišča opravlja funkcijo zakonitega zastopnika dveh družb neodplačno, pri čemer razlogi za takšno ravnanje za odločitev ne morejo biti relevantni, ni niti vestno niti pošteno ravnanje.

10. Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

28.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 11/2016
• VSL sklep Cst 494/2017
• VSL Sklep Cst 331/2022