VSL Sklep Cst 390/2018

Jedro

V primeru, ko je iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih, sodišče predlog za odpust obveznosti zavrne. Če sodišče ugotovi, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, po ustaljeni sodni praksi zavrže predlog za začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da dolžnik nima nobenega premoženja, razen plače v znesku 656,45 EUR, ki bi bila v večjem delu izvzeta iz stečajne mase. To pomeni, da stečajne mase ne bi bilo. Dodatno je ugotovilo, da dolžnik do odpusta obveznosti ni in še nekaj let ne bo upravičen, saj njegove obsodbe za kazniva dejanja ne bodo izbrisane 8 let (5. točka IV. odstavka 82. člena KZ-1). Na podlagi podatkov iz kazenske evidence je sodišče ugotovilo, da je rok za zakonsko rehabilitacijo začel teči šele 7.5.2017.

5. Pritožnik zgoraj navedene za odločitev bistvene okoliščine izpodbija z navedbami, da poleg plače prejema še različne dodatke, ki skupaj s plačo mesečno znašajo preko 1.400 EUR, zaradi česar ne drži, da stečajne mase ne bi bilo mogoče oblikovati. Vse, kar podaja pritožnik v pritožbi v zvezi z dodatnimi prihodki, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), ki jih višje sodišče ne sme upoštevati. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Pritožnik je v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja izrecno navedel (in predložil poročilo o premoženjskem stanju, iz katerega izhaja isto), da prejema zgolj plačo v višini 656,45 EUR. V pritožbi ni pojasnil, zakaj zatrjevanih drugih prejemkov v postopku na prvi stopnji ni navedel. Tudi sicer pa v zvezi z dodatnimi prejemki ni predložil nobenih dokazov, zaradi česar njegovim navedbam tudi iz tega razloga ni mogoče slediti.

6. Ko sodišče odloča o začetku postopka odpusta obveznosti in ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora po 2. odstavku 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris te obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje po 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti. V primeru, ko je iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih, sodišče v skladu s 1. točko 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrne. Če sodišče ugotovi, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, po ustaljeni sodni praksi zavrže predlog za začetek stečajnega postopka (prim. Cst 482/2016, Cst 39/2018).

7. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa 1. odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Dejstvo, da dolžnik nima premoženja, izhaja iz podatkov v spisu. Iz tega nedvomno izhaja, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja, to je enakomerno in vsaj delno poplačilo upnikov, ni mogoče doseči.

8. Prav tako pa je pravilna tudi ugotovitev, da dolžnik ne more doseči niti sekundarnega namena postopka osebnega stečaja, to je odpusta obveznosti, nastalih do začetka postopka osebnega stečaja. Odpust ni dovoljen, če obstaja ovira zanj, ena od ovir pa je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije (1. točka 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP). Da do tega v konkretnem primeru zaradi dolgotrajnih kazenskih obsodilnih sodb ne more priti, dolžnik niti ne izpodbija.

9. Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnik pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in tudi ne izboljšati. Dejstvo je, da nima premoženja, prav tako pa tudi ne prihodkov, iz česar bi se oblikovala stečajna masa. Ker tudi ne more doseči odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja. V primeru pomanjkanja pravnega interesa sodišče predlog zavrže, zaradi česar je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

10. Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

28.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 39/2018
• VSL sklep Cst 115/2015
• VSL Sklep Cst 120/2020