VSL Sodba I Cp 848/2018

Jedro

Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL) št. VL 64023/2017 z dne 18. 7. 2017 ostane v veljavi v delu, s katerim je tožencu naloženo, da v roku osmih dni plača tožžnici znesek 1.258,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2017 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 88,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2017 do plačila, v delu glede glavnice v znesku 331,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2017 dalje do plačila je sklep razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo. Tožencu je naložilo, da je dolžan plačati tožnici pravdne stroške v znesku 93,64 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec s pritožbo izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče ne povzema pritožbenih razlogov, ker bo v nadaljevanju obrazložitve odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, s katerimi toženec ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se zato ne opredeljuje do pritožbenih navedb, s katerimi toženec izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato tudi niso izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 458. člena ZPP, ki določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi ne kršitev na katere opozarja pritožba.

5. Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo za službeno stanovanje za čas toženčevega dela v državnem organu. Toženec kot najemnik je bil dolžan za čas najema plačevati neprofitno najemnino. Ker je tožencu pri državnem organu 29. 4. 2016 prenehalo delavno razmerje, je istega dne posledično prenehala tudi najemna pogodba. Toženec je 22. 7. 2016, pred iztekom trimesečnega roka za izselitev, na tožečo stranko naslovil dopis, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno interpretiralo na način, da je toženec predlagal tožnici podaljšanje izselitvenega roka. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica z dopisom z dne 27. 7. 2016 toženca le obvestila, da do septembra 2016 ne bo pričela s postopkom izpraznitve, zato med pravdnima strankama ni bil sklenjen dogovor o podaljšanju najemnega razmerja. Iz teh razlogov toženec stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.

6. Tožnica je zatrjevala, da je višino uporabnine oblikovala v skladu z razmerami na tržišču. Navedla je podatke o velikosti stanovanja, kje se stanovanje nahaja in kakšna je tržna najemnina za podobna stanovanja. Toženec ni navedel nobenega konkretnega ugovora, da tako določena uporabnina ne ustreza višini tržne najemnine. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da toženec iz navedb tožnice ni mogel ugotoviti, na kakšen način je tožeča stranka obračunala uporabnino. Toženec je tisti, ki bi moral opredeljeno navesti, da uporabnina, ki jo zahteva tožeča stranka glede na razmere na trgu, lokacijo in velikost stanovanja ni ustrezna. Zmotna je pritožbena navedba, da je zadostovalo, da je toženec zatrjeval, da ne pozna višine tržne najemnine, saj bi moral konkretno navesti, da višina uporabnine ni ustrezna, glede na zgoraj navedene predpostavke.

7. Pritožba zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati toženca. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, ker nobena pravdna stranka ni zahtevala razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP).

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi zahtevek toženca za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

Datum zadnje spremembe:

27.09.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 569/95
• VSL sodba I Cp 3686/2008
• Sklep II Ips 764/93