VSL Sodba I Cp 278/2018

Jedro

Zadostuje, da stranka svoje ugovore poda v postopku enkrat in ni treba, da jih ponavlja. Toženka je svoje ugovore podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbene trditve tožnice bi bilo mogoče sprejeti le v primeru, če bi ta na toženkine ugovore odgovorila s konkretnimi pojasnili, pa jih toženka ne bi prerekala.

Pritrditi gre pritožbi, da toženka stroškom, ki presegajo 116,37 EUR, ni ugovarjala, saj je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bila tožnici pripravljena plačati znesek, ki ni sporen. Zato se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z dokazovanjem teh stroškov po vrsti in po višini ter ugotovilo, da s strani tožnice niso dokazani. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (214. člen ZPP), zato te pritožbene navedbe v postopku v sporu majhne vrednosti ni bilo dopustno upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 8972/2017 z dne 3. 2. 2017 in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožnica izpodbija sodbo v celoti in navaja, da je sodišče v posledici protispisne obravnave zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku je bilo sporno le dejstvo stroška za zamenjavo števca v višini 116,37 EUR. Toženka drugim stroškom ni ugovarjala, zato je sodišče nepravilno zavrnilo celotni tožničin zahtevek. Protispisno je v sodbi obrazložilo, da tožnica ni pojasnila izračuna stroškov za zamenjavo vodomera ter je napačno povzelo dokazne listine. Sodišče je sodno odločbo v postopku v sporu majhne vrednosti izdalo brez obravnave, čeprav so bila določena dejstva med strankama sporna in bi zato moralo odločati le na podlagi nespornih dejstev. Ker je v sodbi najprej navedlo, da preostali stroški (razen stroškov za zamenjavo števca vodomera) za toženko niso bili sporni, nato pa je zahtevek v celoti zavrnilo, je nastalo neskladje med izrekom in listinami v spisu ter nepravilno sodno odločbo. Sodišče samo je nepravilno nadomestilo neobstoječo trditveno podlago. Tožnica predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek skupaj s stroški postopka prizna, podrejeno, da zadevo vrne v novo sojenje, ter priglaša pritožbene stroške - sodno takso za pritožbo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbo v sporu majhne vrednosti torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je imelo sodišče prve stopnje podlago, da je v konkretnem sporu majhne vrednosti odločilo brez obravnave po drugem odstavku 454. člena ZPP, saj pravdni stranki razpisa naroka nista zahtevali. Zato so pritožbene trditve, da bi moralo sodišče odločati le na podlagi nespornih dejstev, neutemeljene. Nadalje pritožba ni utemeljena v delu navedb, da toženka na tožničino dopolnitev tožbe ni odgovorila, kar predstavlja njeno strinjanje s trditvami in dokazili. Navedeno ne drži, saj zadostuje, da stranka svoje ugovore poda v postopku enkrat in ni treba, da jih ponavlja. Toženka je svoje ugovore podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbene trditve tožnice bi bilo mogoče sprejeti le v primeru, če bi ta na toženkine ugovore odgovorila s konkretnimi pojasnili, pa jih toženka ne bi prerekala. V obravnavani zadevi pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tožnica takšnih trditev in dokazil ni podala.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvah, da tožnica v postopku ni niti zatrjevala niti predlagala dokazov za specifikacijo stroškov gradnje vodomerov, zato je glede na toženkine ugovore sodišče zavrnilo zahtevek za znesek 116,37 EUR. V preostanku, v višini 92,08 EUR, pa je sodišče ugotovilo, da tožnica ni niti okvirno specificirala stroškov, ne po vrsti, ne po višini, ter da si podatki v listinah, ki jih je predložila, in v katere je sodišče vpogledalo, nasprotujejo. Na takšno ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano in so vse pritožbene trditve, ki merijo na ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje neupoštevne.

8. Ne glede na povedano gre dodati, da tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnica ključa za razdelitev stroškov vgradnje vodomera, torej, na kakšen način je izračunala znesek 116,37 EUR, ni pojasnila in so ostale njene trditve na pavšalni ravni, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Navedenega ne dokazuje fakturna knjiga (priloga A 6), na katero se v pritožbi sklicuje tožnica, saj gre za poslovni odnos do izvajalca B., d. o. o. Ta listina pa nasprotuje drugim predloženim listinam, npr. listini v prilogi A 4, kjer je razvidno, da na posamezno stanovanje za zamenjavo vodomerov odpadejo zneski od 232,75 EUR do 501,15 EUR. Poleg tega je s strani tožnice ostalo nepojasnjeno, zakaj je v obvestilu toženki z dne 13. 1. 2016 (priloga B 4) obrazložila, da so stroške zamenjave vodomera razdelili na dva obroka zaradi lažjega odplačevanja, če sedaj zatrjuje, da je toženka dolžna plačati le en obrok.

9. Pritrditi gre pritožbi, da toženka stroškom, ki presegajo 116,37 EUR, ni ugovarjala, saj je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bila tožnici pripravljena plačati znesek, ki ni sporen. Zato se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z dokazovanjem teh stroškov po vrsti in po višini ter ugotovilo, da s strani tožnice niso dokazani. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (214. člen ZPP), zato te pritožbene navedbe v postopku v sporu majhne vrednosti ni bilo dopustno upoštevati.

10. Ker niso podani niti uveljavljani, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

27.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cpg 626/2022
• VSL Sodba II Cpg 461/2022
• VSL Sodba II Cpg 1390/2016