VSL Sklep II Kp 1696/2014

Jedro

Zagovornik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo pritožbo zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obtožene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obtoženka je kot strošek pritožbenega postopka dolžna plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog (pravilno prošnjo) obtoženkinega zagovornika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (točka I izreka), njegovo napoved pritožbe zoper sodbo pa zavrglo (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženkin zagovornik zaradi kršitve določila 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje in sprejme napoved pritožbe, oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov sklepa in pritožbenih navedb ter proučitvi podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Zagovornik v pritožbi izpostavlja, da je obtoženka storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije ves čas kazenskega postopka zanikala, zato je bilo njenemu prejšnjemu zagovorniku povsem jasno, da je njen interes, da se zoper zanjo neugodno sodbo pritoži. Upoštevaje določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv¹, bi moral ta zagovornik, kljub odpovedi pooblastila, napovedati in tudi sestaviti pritožbo zoper sodbo. Nadalje navaja, da vsaka stranka od svojega zagovornika pričakuje, da bo za zaščito njenih interesov storil vse, kar je po zakonu možno, zato zaključki sodišča prve stopnje, da bi morala obtoženka, ne glede na svojo laičnost, sama poskrbeti za pravočasno napoved pritožbe, niso relevantni.

6. Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi sklepa, da je bila obtoženka po razglasitvi sodbe V K 1696/2014 z dne 11. 4. 2017, s katero je bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 in ji je bila izrečena pogojna obsodba, pravilno poučena o dolžnosti napovedi pritožbe, o tem, da lahko pritožbo napove takoj ali najkasneje v roku osem dni od dneva razglasitve sodbe in o posledicah, če pritožbe v zakonsko določenem roku ne bo napovedala. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo tudi nadaljnji potek dogodkov, in sicer, da je dne 12. 4. 2017 od obtoženkinega nekdanjega zagovornika prejelo pisno obvestilo o odpovedi pooblastila obtoženki z dne 11. 4. 2017, in da v zakonsko določenem roku, ki je iztekel z dnem 19. 4. 2017, upravičenci pritožbe zoper sodbo niso napovedali, zato je, skladno s tretjim odstavkom 368. člena ZKP, izdelalo pisni odpravek sodbe, ki ne vsebuje obrazložitve, ter ga obtoženki vročilo dne 18. 5. 2017.

7. Pritožnikovo sklicevanje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv ni utemeljeno. Kot izhaja iz razlogov sklepa je obtoženkin takratni zagovornik odvetnik B. B. v obvestilu o odpovedi pooblastila obtoženki (do katere je prišlo le kratek čas po razglašeni obsodilni sodbi, saj jo je neposredno na vložišče Okrajnega sodišča v Ljubljani vložil že 11. 4. 2017 ob 14.00 uri, sodba pa je bila razglašena približno ob 12.25 uri), izrecno navedel, da je obtoženka z odpovedjo pooblastila seznanjena, in da ji je izročil tudi celotni kazenski spis. Takšno postopanje odvetnika po presoji pritožbenega sodišča izkazuje, da obtoženka očitno ni pričakovala, da bo zagovornik, ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 12. člena ZOdv, kljub odpovedi pooblastila, napovedal pritožbo in po prejemu pisno izdelane sodbe z obrazložitvijo zoper njo še vložil pritožbo, kot to zatrjuje pritožnik, saj brez podatkov kazenskega spisa pritožbe zoper sodbo niti ne bi mogel vložiti.

8. Sodišče druge stopnje po proučitvi podatkov spisa nadalje ugotavlja, da je obtoženkin novi zagovornik odvetnik C. C. (zanj odvetnik D. D.) dne 24. 5. 2017, torej potem, ko je obtoženka že prejela pisno izdelano sodbo brez obrazložitve (dne 18. 5. 2017), v kazenski pisarni Okrajnega sodišča v Ljubljani pregledal spis (uradni zaznamek o pregledu spisa na list. št. 362). Sodišču prve stopnje je zagovornik predložil pooblastilo (priloga B4), iz katerega je razvidno, da ga je obtoženka za zastopanje v predmetni kazenski zadevi pooblastila že dne 13. 4. 2017, torej le dva dni po razglasitvi sodbe. S tem dnem (13. 4. 2017) pa so v drugem odstavku 12. člena ZOdv določene dolžnosti prejšnjega zagovornika prenehale, saj je obtoženka s pooblastitvijo novega zagovornika (pritožnika) povsem jasno izrazila pričakovanje, da bo njene interese (napoved pritožbe, sestava pritožbe zoper sodbo) v nadaljevanju postopka „zaščitil“ ta zagovornik, kar je še dodatna okoliščina, ki potrjuje, da se na kakršna koli procesna dejanja prejšnjega zagovornika ni zanašala, kot to zatrjuje pritožba. Kljub temu, da ga je obtoženka pooblastila za zastopanje še v teku zakonsko določenega osemdnevnega roka za napoved pritožbe (ki je iztekel 19. 4. 2017), pa pritožnik iz neznanega razloga pritožbe zoper sodbo ni napovedal, temveč je dne 24. 5. 2017 spis, nato pa dne 29. 5. 2017 vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje s hkratno napovedjo pritožbe, h kateri je priložil novo pooblastilo obtoženke z dne 26. 5. 2017 (priloga B5 k list. št. 366). Glede na opisano lastno postopanje se zagovornik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 12. člena ZOdv in krivdo za nevloženo napoved pritožbe zoper sodbo, oziroma za zamudo roka, povsem neupravičeno pripisuje obtoženkinemu prejšnjemu zagovorniku.

9. Pritožba pa tudi ne navaja prav nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da so na strani obtoženke, ki pritožbe ni napovedala niti takoj po razglasitvi sodbe niti v roku osmih dni od dneva razglasitve sodbe, obstajale okoliščine, ki bi potrjevale, da je rok za napoved pritožbe zamudila iz opravičenih razlogov. Ob upoštevanju, da je bila o dolžnosti napovedi pritožbe, o roku in o posledicah neaktivnosti pravilno poučena, pritožbene navedbe o njeni laičnosti ne izkazujejo opravičljivega razloga, ki bi narekoval ugoditev prošnji za vrnitev v prejšnje stanje in posledično tudi sprejem napovedi pritožbe zoper sodbo, za kar se v pritožbenem predlogu zavzema pritožnik.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženkinega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je obtoženka dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v višini 30,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tarifne št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

-------------------------------
¹ „Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.“

Datum zadnje spremembe:

05.09.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 214/2000 in I Ips 218/2000
• Sodba I Ips 2/2003
• Sodba I Ips 344/2002