VSL Sodba IV Cp 1160/2018

Jedro

Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke.

Izrek

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se na koncu te točke doda odstavek, ki se glasi: "Ko mora toženec po končanih stikih pripeljati otroka nazaj na dom tožnice, otroka lahko prevzamejo tudi starši tožnice.“

II. Pritožbi toženca se delno ugodi in se sodba v 1. in 3. alineji prvega odstavka I. tč. izreka, v drugem odstavku I. tč. izreka, v 1. in 2. alineji prvega odstavka II. tč. izreka in v III. tč. izreka spremeni tako, da se glasi:

„ - vsak prvi teden v mesecu, ko oče v petek prevzame otroka v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje v ponedeljek v vrtec v kraj otrokovega prebivališča do 8.00 in vsak tretji teden v mesecu, ko mati v petek do 17.00 pripelje otroka na dom toženca in ga v ponedeljek od 6.45 do 7.15 prevzame na domu toženca. V času poletnih počitnic, v kolikor otrok v tem času ne obiskuje organiziranega varstva, je toženec dolžan otroka pripeljati na dom tožnice v ponedeljek do 9.00;

- v tednu, ko oče nima stika čez vikend (to je drugi in četrti teden v mesecu), stik med tednom poteka v torek in četrtek, ko oče otroka prevzame v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje nazaj na dom matere ob 18.00 (v obdobju od 1. 10. do 31. 3.) oziroma ob 19.00 (v obdobju od 1. 4. do 30. 9.). Stiki se izvedejo v kraju oziroma območju otrokovega prebivališča.

Mld. A. A. v času poletnih počitnic v letu 2019 preživi pri očetu v juliju deset dni od prvega petka v mesecu do (druge) nedelje ter v avgustu osem dni od prvega petka v mesecu do naslednjega petka, vse na način, da oče prevzame otroka v petek ob 8.00 pri tožnici na domu, tožnica pa otroka prevzame zadnji dan stika ob 19.00 na domu toženca. Pri materi otrok preživi poletne počitnice v juliju osem dni od tretjega petka v mesecu do naslednjega petka in v avgustu deset dni od tretjega petka v mesecu do (druge) nedelje. V letu 2020 mld. A. A. v času poletnih počitnic preživi pri materi v juliju deset dni od prvega petka v mesecu do (druge) nedelje ter v avgustu osem dni od prvega petka v mesecu do naslednjega petka ter pri očetu v juliju osem dni od tretjega petka v mesecu do naslednjega petka in v avgustu deset dni od tretjega petka v mesecu do (druge) nedelje, vse na način, da oče prevzame otroka v petek ob 8.00 pri tožnici na domu, tožnica pa otroka prevzame zadnji dan stika ob 19.00 na domu toženca. Tako izmenično potekajo stiki v naslednjih letih v času poletnih počitnic. Stiki tožnika z otrokom v tem času ne potekajo, pravdni stranki pa se lahko do 31. maja pisno dogovorita za drugačen režim stikov. V letu 2018 potekajo stiki med poletnimi počitnicami na način, kot jih je določilo sodišče prve stopnje v tretjem odstavku I. tč. izreka sodbe.

II. Tožena stranka B. B., EMŠO ..., je dolžan plačevati za preživljanje mld. A. A. preživnino:

- od 29. 7. 2015 do 10. 3. 2016 188,00 EUR mesečno,

- od 11. 3. 2016 do 26. 11. 2017 poleg preživnine, določene s sklepom IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016, še 31,00 EUR mesečno,

- od 27. 11. 2017 do 10. 7. 2018 poleg preživnine, določene s sklepom IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016, še 63,00 EUR mesečno,

- od 11. 7. 2018 dalje 220,00 EUR mesečno."

III. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke glede plačila mesečne preživnine in glede drugačnih stikov se zavrne."

III. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tem družinskem sporu je tožnica 29. 7. 2015 vložila tožbo. Zahtevala je, da se mladoletni sin pravdnih strank A.A., roj. ... 2014, dodeli njej v varstvo in vzgojo, tožencu pa naloži, da je dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR. Predlagala je tudi, da stiki toženca z otrokom potekajo vsako sredo v popoldanskem času od 16.00 do 18.00 in vsako drugo soboto v popoldanskem času od 15.00 do 18.00. Tožnica je dne 27. 11. 2017 spremenila tožbo¹ in zahtevala, da toženec plačuje preživnino v višini 230,00 EUR mesečno, ker so se preživninske potrebe otroka povečale.

2. Tožnica je 2. 2. 2016 vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016 predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in otroka začasno dodelilo njej v varstvo in vzgojo, tožencu pa je naložilo, da je dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 157,00 EUR. Stike toženca z otrokom je določilo vsako soboto ali nedeljo od 9.00 do 19.00, s tem, da toženec prevzame otroka na naslovu prebivališča tožnice in ga tja tudi vrne. Sodišče je še odločilo, da začasna odredba glede stikov velja do pridobitve izvedenskega mnenja, v preostalem delu pa do pravnomočnosti končne odločbe v tej pravdni zadevi.

3. Sodišče prve stopnje je s sodbo IV P 426/2015 z dne 5. 5. 2016 razsodilo, da se otrok dodeli v varstvo in vzgojo tožnici, da ima toženec stike z otrokom en dan vsak vikend, s tem, da se stiki prvi vikend v mesecu izvajajo v soboto, naslednji vikend v nedeljo in nato izmenično, vsakokrat od 8.00 do 18.00, pri čimer toženec prevzame otroka na naslovu bivališča tožnice in ga tja tudi vrne. Po preteku enega meseca se vzpostavi stalni režim stikov, ki potekajo vsak prvi in tretji vikend v mesecu, ko oče prevzame otroka v soboto ob 8.00 in ga toženka prevzame na domu toženca v nedeljo ob 18.00. Stiki med počitnicami potekajo po dogovoru med staršema. Sodišče je tožencu še naložilo, da je dolžan plačevati mesečno preživnino za otroka v višini 188,00 EUR. Za čas veljavnosti začasne odredbe je tožencu naložilo, da plačuje preživnino, ki predstavlja razliko med zneskom 188,00 EUR in zneskom 157,00 EUR, kot je bila določena preživninska obveznost tožencu s sklepom IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek tožnice iz naslova plačila preživnine, ki presega 188,00 EUR in glede drugačnih stikov. Zoper sodbo se je pritožil (le) toženec².

4. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 3119/2016 z dne 5. 1. 2017 pritožbi toženca ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje IV P 426/2015 v delu, v katerem so bili določeni stiki in preživninska obveznost toženca. Pritožbeno sodišče je v sklepu pojasnilo, da iz dokaznega gradiva ne izhaja, da bi obstajale ovire, da bi stiki toženca z otrokom potekali vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje. Pritožbeno sodišče je v sklepu še pojasnilo, da bi bilo glede na izvedene dokaze³, v nasprotju s koristmi otroka, če bi se stiki ob koncu tedna izvajali do ponedeljka. Glede stikov med tednom je pritožbeno sodišče pojasnilo, da se stiki glede na starost otroka in oddaljenost bivališč otroka in toženca lahko izvajajo le v kraju oziroma v območju, kjer otrok prebiva. Pritožbeno sodišče je še pojasnilo, da ni najti razlogov, zaradi katerih toženec ne bi mogel imeti stikov z otrokom med tednom.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV P 39/2017 delno ugodilo predlogoma pravdnih strank za izdajo začasne odredbe in določilo drugačne stike kot jih je določilo s sklepom IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016. Stike toženca z otrokom je določilo vsak prvi in tretji teden v mesecu, ko oče v petek prevzame otroka v vrtcu ob 15.00 do nedelje, ko mati prevzame otroka na domu toženca do 18.00 (v obdobju 1. 10. do 31. 3.) oziroma do 19.00 (v obdobju od 1. 4. do 30. 9.), vsak torek popoldan, ko oče otroka prevzame v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje nazaj na dom tožnice do 18.00 (v obdobju 1. 10. do 31. 3.) oziroma do 19.00 (v obdobju od 1. 4. do 30. 9.), v tednu, ko oče nima stika čez vikend (to je drugi in četrti teden v mesecu), poteka stik v četrtek, ko oče otroka prevzame v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje nazaj na dom matere do 18.00 (v obdobju od 1. 10. do 31. 3.) oziroma do 19.00 (v obdobju od 1. 4. do 30. 9.), s tem, da se stiki med tednom izvedejo v kraju oziroma območju otrokovega prebivališča. Določeni so bili tudi stiki med poletnimi počitnicami v juliju in avgustu vsakič v trajanju štirih dni in v času praznikov, ko otrok preživi polovico počitnic med praznikom pri enem staršu in drugo polovico pri drugem staršu, s tem, da toženec otroka prevzame v vrtcu, tožnica pa prevzame otroka na domu toženca⁴.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da stiki med tožencem in otrokom potekajo:

(I. tč.)

- vsak prvi in tretji teden v mesecu, ko oče v petek prevzame otroka v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje v ponedeljek v vrtec v kraj otrokovega prebivališča do 8.00. V času poletnih počitnic, v kolikor otrok v tem času ne obiskuje organiziranega varstva, je toženec dolžan otroka pripeljati na dom tožnice v ponedeljek do 9.00;

- v tednu, ko ima oče stik čez vikend, to je prvi in tretji teden v mesecu, stik med tednom poteka v torek popoldan, ko oče otroka prevzame v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje nazaj na dom tožnice do 18.00 (v obdobju 1. 10. do 31. 3.) oziroma do 19.00 (v obdobju od 1. 4. do 30. 9.). Stik se izvede v kraju oziroma območju otrokovega prebivališča;

- v tednu, ko oče nima stika čez vikend (to je drugi in četrti teden v mesecu), stik med tednom poteka v četrtek popoldan, ko oče otroka prevzame v vrtcu ob 15.00 in ga pripelje nazaj na dom matere do 18.00 (v obdobju od 1. 10. do 31. 3.) oziroma do 19.00 (v obdobju od 1. 4. do 30. 9.). Stiki se izvedejo v kraju oziroma območju otrokovega prebivališča.

Otrok v času poletnih počitnic preživi pri očetu en teden strnjeno v juliju in en teden strnjeno v avgustu, in sicer tretji teden v juliju in tretji teden v avgustu na način, da oče otroka prevzame v petek ob 8.00 pri tožnici na domu, tožnica pa otroka prevzame naslednji petek (na zadnji dan stika) ob 19.00 na domu toženca. Otrok v času poletnih počitnic preživi pri materi en teden strnjeno v juliju in en teden strnjeno v avgustu, in sicer prvi teden v juliju (od petka do petka) in prvi teden v avgustu (od petka do petka). Stiki tožnika z otrokom v tem času ne potekajo, pravdni stranki pa se lahko do 31. maja pisno dogovorita tudi za drugačen režim stikov.

V času stikov s tožencem med poletnimi počitnicami ima otrok lahko stik s tožnico po telefonu, in sicer dvakrat na teden med 18.00 in 19.00. V času poletnih počitnic, ki jih otrok strnjeno preživlja s tožnico, ima lahko otrok stik s tožencem po telefonu, in sicer dvakrat na teden med 18.00 in 19.00.

V preostanku poletnih počitnic stiki potekajo po ustaljenem redu.

Počitnice med tednom (jesenske, zimske, božično-novoletne in prvomajske) otrok preživi polovico pri enem, polovico pri drugem in sicer:

- zimske počitnice v letu 2018 preživi pri tožencu od 16. 2. 2018, ko toženec v petek prevzame otroka v vrtcu ob 15.00, do 21. 2. 2018, ko tožnica otroka prevzame na domu toženca ob 18.00 in otrok preživi preostanek zimskih počitnic do 25. 2. 2018 pri tožnici. V letu 2019 otrok prvi del zimskih počitnic preživi s tožnico, drugi del s tožencem ter tako izmenično dalje v naslednjih letih;

- prvomajske počitnice preživi otrok pri tožencu od 27. 4. 2018, ko toženec v petek prevzame otroka pri tožnici na domu ob 8.00, do 29. 4. 2018, ko tožnica otroka prevzame na domu toženca ob 19.00 in otrok preživi preostanek prvomajskih počitnic do 2. 5. 2018 pri tožnici. V letu 2019 otrok prvi del prvomajskih počitnic preživi s tožnico, drugi del s tožencem ter tako izmenično dalje v naslednjih letih;

- jesenske počitnice v letu 2018 preživi otrok pri tožnici od 26. 10. 2018 do 31. 10. 2018, ko toženec otroka prevzame na domu tožnice ob 18.00 in otrok preživi preostanek jesenskih počitnic do 4. 11. 2018 pri tožniku do 18.00, ko tožnica otroka prevzame na domu toženca. V letu 2019 otrok prvi del jesenskih počitnic preživi s tožencem in drugi del s tožnico ter tako izmenično dalje v naslednjih letih;

- božič v letu 2018 otrok preživi pri tožnici, in sicer od 21. 12. 2018 do 27. 12. 2018⁵, ko toženec otroka prevzame na domu tožnice ob 18.00 in otrok preživi novoletni del počitnic do 2. 1. 2019 pri tožencu, ko tožnica otroka prevzame na domu toženca ob 18.00. V letu 2019 pa obratno, tako da otrok božič preživi pri tožencu in novo leto pri materi in na ta način izmenično dalje. Enako velja za ostale praznike in dela proste dni v letu, ki jih otrok preživlja izmenično pri enem in drugem staršu.

V času medletnih počitnic se stiki, ki so sicer določeni med tednom in vikendi, ne izvajajo.

Pravdni stranki sta dolžni zagotoviti, da bo imel otrok na stikih s seboj osebno izkaznico in izkaznico zdravstvenega zavarovanja. Morebitni odpadli stiki se ne nadomeščajo.

Drugačne ali več stikov lahko starša kadarkoli predhodno pisno sporazumno dogovorita.

Sodišče je še odločilo (II. tč. izreka sodbe), da je toženec dolžan plačevati za preživljanje otroka:

- poleg preživnine, določene s sklepom IV P 426/2015, za obdobje od 11. 3. 2016 do 26. 11. 2017 še 43,00 EUR mesečno in od 27. 11. 2017 do pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje še preživnino v znesku 63,00 EUR mesečno;

- za obdobje od 29. 7. 2015 do 10. 3. 2016 preživnino v višini 200,00 EUR mesečno in od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje dalje preživnino v znesku 220,00 EUR mesečno. Kar je zahtevala tožnica več, in sicer plačilo preživnine nad 220,00 EUR za obdobje od 27. 11. 2017 dalje ali drugače glede stikov, je sodišče zavrnilo (III. tč. izreka sodbe).

7. Tožnica v pritožbi navaja, da je na naroku 27. 11. 2017 navedla, da je treba pri stikih določiti, da lahko otroka po končanem stiku s tožencem prevzamejo tudi njeni starši. Če takšna ureditev v sodbi ne bo določena, bo prihajalo do težav pri prevzemanju otroka po končanem stiku. Tožnica opravlja delo s krajšim delovnim časom, zato opravlja delo tudi v popoldanskem času, ko bo toženec moral po končanih stikih otroka pripeljati na njen dom.

8. Toženec v pritožbi navaja, da konflikti pri predaji otroka izhajajo izključno iz omejenih stikov, ki jih ima toženec na podlagi začasne odredbe in ker tožnica želi prikazati toženca v negativni luči in določene stike skrčiti. Sodišče prve stopnje je le tožencu naložilo, da mora otroka po stiku v ponedeljek pripeljati v vrtec. Tako je odločilo, ker sta pravdni stranki v sporu. Hkrati pa je odločilo, da mora toženec otroka pripeljati na dom tožnice, če tisti dan ne bo obiskoval organiziranega varstva, kar je v nasprotju s prej navedenimi razlogi. Sodišče vse dolžnosti prevozov nalaga tožencu, kar je v nasprotju s sodno prakso. Tožnica bi otroka lahko prevzela v ponedeljek ob 7.00, ko otrok prespi pri tožencu, toženec pa bi pripravil otroka za vrtec. Izvedenec je pojasnil, da petinštiridesetminutna vožnja za otroka ne predstavlja obremenitve, vendar si je toženec vseeno konec januarja 2018 v kraju S. priskrbel bivališče, kjer lahko biva od torka popoldan do petka zjutraj in je od kraja bivališča otroka oddaljen le deset minut vožnje. Izvedenec je na podlagi klinično psihološke diagnostike pojasnil, da otrok potrebuje oba starša in da kaže veliko potrebo po odraščanju z obema staršema ter da ne obstaja ovira, ki bi preprečevala otroku preživljanje časa v enakem obsegu z obema staršema. V nasprotju s temi stališči je predlog izvedenca glede stikov toženca z otrokom. Toženec je postavil več vprašanj izvedencu, ki je na ta vprašanja odgovoril, da je strokovnjak oziroma da bo na ta vprašanja odgovoril CSD, strokovnih odgovorov pa ni dal oziroma se je odgovorom izogibal. Izvedenec ni določno odgovoril na vprašanje, ali bi bila ovira, če bi otrok preživel polovico časa s tožencem. Takšne stike podpira tudi strokovna literatura. Pogoji za omejitev stikov toženca z otrokom niso izpolnjeni⁶. Izvedenec ne pojasni, kakšne negativne posledice bi lahko imelo enakovredno bivanje otroka pri obeh starših. V času poletnih počitnic je sodišče omogočilo stike z otrokom le en teden v mesecu juliju in en teden v mesecu avgustu, kar onemogoča družinske počitnice v oddaljenih krajih. Tudi izvedenec je predlagal desetdnevne poletne počitnice. Sodišče je zmotno določilo višino preživnine, ki jo mora plačevati toženec od vložitve tožbe dalje. Zmotna je ugotovitev, da so mesečni stroški bivanja 44,00 EUR, saj ne presegajo 15,00 EUR na osebo. V hiši staršev tožnice biva osem oseb in otrok ni imel svoje sobe. Skupni mesečni stroški ne presegajo 350,00 EUR. Sodišče bi moralo zahtevati, da tožnica predloži račune in plačila glede stanovanjskih stroškov. Tožnica sedaj biva v garsonjeri in zatrjuje stroške v višini 55,00 EUR za otroka, čeprav v garsonjeri živi tudi tožničin partner, ki je po izpovedbi tožnice v tujini tri mesece in pol na leto. Dodaten strošek za ogrevanje in razsvetljavo v garsonjeri ni potreben, zato je sodišče previsoko ocenilo režijske stroške v višini 44,00 EUR mesečno. Iz računov, ki jih ima toženec v zvezi z bivanjem v stanovanju, ki je dvakrat večje od garsonjere tožnice, izhaja, da je povprečni mesečni stanovanjski strošek 60,00 EUR, kar pomeni, da je strošek na osebo 12,00 EUR. Toženec je po glavni obravnavi izvedel od Komunale, da je strošek celotne stavbe, kjer biva tožnica, v kateri je deset stanovanjskih enot, za ogrevanje 75,00 EUR in za elektriko 13,00 EUR. Ogrevanje v garsonjeri je urejeno z majhno pečjo. Priznani strošek za prehrano v višini 60,00 EUR je pretiran, ker se otrok prehranjuje v vrtcu, zato je dnevni strošek za prehrano 1,00 EUR. Od uveljavitve zadnje začasne odredbe otrok preživi s tožencem dva popoldneva med tednom in dva vikenda v mesecu, ko toženec proskrbi za prehrano otroka. Strošek prehrane, ki bremeni tožnico, ne presega 17,00 EUR mesečno. Strošek 25,00 EUR za pralni prašek, šampone, kreme in ostale higienske pripomočke, sirup, zdravila, stroški frizerja, stroški plenic v višini 20,00 EUR, ki jih otrok dobi tudi v vrtcu, so pretirani. Potreba po plenicah s starostjo upada. Zdravila na recept so brezplačna, zato ta strošek ne more preseči 5,00 EUR mesečno. Mesečni strošek za obleko in obutev v višini 55,00 EUR je pretiran, kakor tudi strošek za igrače, knjige in priboljške v višini 15,00 EUR. Knjige otrok lahko dobi v knjižnici, toženec pa ni videl še nobene igrače, ki jo je tožnica kupila otroku. Ti stroški so lahko največ 10,00 EUR mesečno. Tudi strošek 30,00 EUR mesečno za otroško opremo, kot je avtosedež, pripomočki za rekreacijo in razvedrilo, kolo so pretirani. Tožnica otroku ni kupila smučarske opreme, si jo je izposodila, toženec pa je otroku kupil sanke, krožnik, lopato, rolerje, drsalke in druge stvari. Iz listin izhaja, da bi tožnica lahko dosegla bistveno višje dohodke, zato je primerna preživnina, ki bi jo moral toženec plačevati, 100,00 EUR.

9. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe tožnice.

10. Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba toženca je delno utemeljena.

11. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena ZZZDR). Pri določitvi obsega stikov ni primarna pravica starša do stikov, v ospredju so koristi otroka. Prav te koristi otroka, ki jih je ugotovil izvedenec, pa toženec v pritožbi iztrga iz celotnega konteksta. Teza toženca je, ker je izvedenec ugotovil, da otrok potrebuje oba starša in kaže veliko potrebo po odraščanju z obema, ni nobene ovire, ki bi preprečevala otroku preživljanje časa v enakem obsegu z obema staršema. Ta teza je zmotna, še posebej v delu, kjer toženec smiselno uveljavlja skupno starševstvo in pri tem ne upošteva, da je otrok s pravnomočno odločbo dodeljen v varstvo in vzgojo tožnici, ne upošteva tudi hudih sporov med pravdnima strankama, ki jih tudi navaja v pritožbi in odgovoru na pritožbo, predvsem pa ne upošteva starosti otroka in navezanosti otroka na tožnico, ki je za otroka primarni objekt navezanosti, saj se je povečan obseg stikov toženca z otrokom vzpostavil šele z začasno odredbo z dne 13. 7. 2017. Izvedenec utemeljeno izpostavlja, da otrok pri tej starosti potrebuje stabilno okolje in čas, da se bo postopoma navadil na režim vsakega od staršev. Otrok se mora prilagoditi na te spremembe. Pri teh spremembah pa obstajajo težave, ki jih navaja že toženec, saj po stikih, ko toženec pripelje otroka na dom tožnice, otrok želi pri njem ostati, tožnica pa opisuje negativni odnos otroka do nje po stikih s tožencem. Stiki so kljub tem težavam za otroka koristi, pa vendar mu povzročajo zmedo, dokler ne bodo stiki del njegovega običajnega stabilnega okolja in dokler mu starša ne bosta s konkretnimi ravnanji dokazala, da podpirata stike v obsegu, kot so določeni. Zelo pomembno je, da otrok ponotranji, da sta njegova starša v tem vzgojnem procesu enotna, da podpirata stike, čeprav je njuna družinska skupnost razpadla, in da sta spoštljiva do samostojne življenjske poti drugega roditelja. Otrok mora sprejeti in upoštevati, da glede stikov veljajo ustaljena pravila, ki ne dopuščajo odstopanj (oziroma le v izjemnih primerih) in izsiljevanj, zato v tem vzgojnem procesu otroka ni primeren permisivni pristop staršev, ker se na ta način tudi ne zagotavlja uspešen osebnostni razvoj otroka. Tak permisivni pristop se kaže pri ravnanju toženca, ko opisuje, kako se otrok po stiku ne želi vrniti k tožnici, lahko pa se bodo podobna ravnanja otroka dogajala tudi tožnici, če ne bo že sedaj vzpostavila ustaljenih pravil, ko (če) se bo otrok brez utemeljenega razloga upiral stikom s tožencem, čeprav bodo takšni stiki v njegovo korist. Tožnica teh težav pri stikih toženca z otrokom več ne navaja, kar pomeni, da je z vzgojnimi metodami ustvarila pozitiven odnos otroka do stikov s tožencem (primerjaj z drugim odstavkom 106. člena ZZZDR), zato se od toženca pričakujejo enaka ravnanja, da bo z doslednim vzgojnim pristopom ustvaril okoliščine, ki bodo preprečevale negativna ravnanja otroka do tožnice po stikih z njim. Pravdni stranki sta namreč v pogostih sporih glede izvajanja in obsega stikov, najverjetneje tudi zaradi nerazrešenega partnerskega odnosa oziroma razpada življenjske skupnosti, ti spori pa se prenašajo na otroka. Glede na okoliščine primera, posebej glede na starost otroka in dosedanji obseg stikov, ne gre za stereotipno ampak realno oceno, ki jo je dal izvedenec, da je tožnica primarni objekt navezanosti otroka. Treba je upoštevati bistveno omejen obseg stikov toženca z otrokom vse do izdaje začasne odredbe z dne 13. 7. 2017. Tudi razdalja med prebivališčema otroka in toženca ter primarno okolje, kjer živi tožnica z otrokom, niso zanemarljive okoliščine pri določanju obsega in načina stikov. Iz teh razlogov časovno enak obseg stikov staršev z otrokom ni v korist otroka.

12. Toženec v pritožbi glede na pojasnjene razloge neutemeljeno vztraja pri stikih med tednom od torka do petka. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi le v delu, da so stiki ob torkih, ko toženec ob koncu tedna nima stika, v korist otroka, čeprav je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je ta enodnevni stik med tednom združilo z vikend stikom in ga podaljšalo še z eno nočitvijo, tako da toženec po končanem vikend stiku pripelje otroka v ponedeljek zjutraj do 8.00 v vrtec. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je takšno podaljšanje stika v korist otroka⁷, kar smiselno potrjuje izpovedba izvedenca, da bi bilo dobro, da bi se toženec soočil tudi s situacijo, ko mora otroka zjutraj odpeljati v vrtec⁸. Logična je zato argumentacija sodišča prve stopnje, da je tožencu, ker je podaljšalo stik med vikendom do ponedeljka zjutraj, odvzelo en stik med tednom, kot je bil sicer določen v sklepu o začasni odredbi IV P 39/2017 z dne 13. 7. 2017, pri tem pa je upoštevalo tudi oddaljenost prebivališč toženca in otroka. Iz pritožbenih navedb, ki so sicer enake oziroma podobne, kot jih je dal toženec že v postopku pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da službene obveznosti toženca in razdalja med bivališčema otroka in toženca za toženca nista oviri, zaradi katerih toženec stika z otrokom ne bi mogel imeti še v torek v tednu, ko nima stika z otrokom čez vikend. Takšen režim stikov med tednom je bil že vzpostavljen z začasno odredbo. Izvedenec takšnega stika v mnenju ni predlagal, je pa dopustil možnost, da bi otrok med tednom pri tožencu prespal, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo, ko je dodalo dodatno noč v času stikov med vikendom, ki je bila določena iz razloga, da toženec pripravi otroka za vrtec in da se otrok privadi na ta režim, ki ga opravlja tokrat toženec namesto tožnice, kar bo za toženca in otroka pomembna (pre)izkušnja, ki bo v prihodnosti koristna za otrokov osebnostni razvoj. Pa vendar glede na pojasnjene razloge pritožbeno sodišče meni, da kljub starosti otroka in okoliščini, da je tožnica za otroka primarni objekt navezanosti, dodatni enodnevni stik med tednom lahko le pozitivno vpliva na osebnostni razvoj otroka. Tožnica ima občasno popoldansko delo, zato je tudi utemeljeno predlagala, da bi v takšnih primerih lahko njeni straši prevzeli otroka, ko ga iz stikov pripelje toženec na dom tožnice, kar le še dodatno potrjuje utemeljenost dodatnega stika ob torkih, ko toženec nima stika čez vikend. Po mnenju pritožbenega sodišča dejstvo, da ima toženec stik z otrokom tudi v ponedeljek zjutraj, ne more biti ovira. Okoliščina, da si je toženec v S. priskrbel bivališče, kjer lahko biva od torka do petka zjutraj, le dodatno potrjuje, da bo toženec te stike lahko še bolj kvalitetno izvajal.

13. Pritožba utemeljeno opozarja, da je izvedenec dopustil možnost, da bi stiki v času počitnic lahko trajali deset dni⁹. Kljub starosti otroka, zaradi katere so takšni stiki običajno odsvetovani, zaradi predolge odsotnosti otroka od matere (pa tudi očeta), pa so v konkretnem primeru izkazane okoliščine¹⁰, ki takšno povečanje obsega stikov v času letnih počitnic utemeljujejo, zato je pritožbeno sodišče obseg stikov otroka s pravdnima strankama v času letnih počitnic podaljšalo, kot izhaja iz izreka sklepa. Glede na starost otroka, mnenje izvedenca, ki takšno povečanje dopušča kot možnost, in glede na okoliščino, da bosta pravdni stranki prejeli sodbo pritožbenega sodišča šele avgusta¹¹, pritožbeno sodišče ni posegalo v stike med poletnimi počitnicami za leto 2018, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Polovične stike pravdnih strank z otrokom med prazniki je sodišče prve stopnje, glede na že pojasnjene okoliščine, pravilno določilo.

14. Toženec v pritožbi zatrjuje, da sodišče bremena prevozov na stike ni pravilno porazdelilo med pravdni stranki, ko je odločilo, da mora toženec po vikend stiku v ponedeljek zjutraj vedno odpeljati otroka v vrtec. Prav ima pritožba, da sodna praksa zagovarja stališče, da je treba breme prevozov otroka v zvezi s stiki porazdeliti med oba starša, če je takšna porazdelitev bremena med starša utemeljena glede na okoliščine konkretnega primera. Povečan obseg stikov nerezidenčnega starša običajno že utemeljuje porazdelitev bremena prevozov otroka na stike med oba starša, bistvo pa je, da ta režim pozitivno vpliva na otrokovo zavedanje, da so stiki zanj koristni in da stike podpirata oba starša, saj pri teh stikih aktivno sodelujeta. Prav v obravnavanem primeru je potrebo ohraniti takšen izmenični način prevozov otroka na stike oziroma iz stikov, da bo otrok ponotranjil prepričanje, da kljub medsebojnim sporom starša podpirata določene stike, kar se kaže tudi v porazdelitvi prevozov otroka na stike med oba starša. Treba je tudi upoštevati, da med tednom toženec opravlja vse prevoze v zvezi s stiki. Ni prepričljiv argument sodišča prve stopnje, ki je breme prevozov ob ponedeljkih po končanem vikend stiku naložilo le tožencu, zaradi slabih odnosov med pravdnima strankama, ko pa je hkrati odločilo, da mora toženec otroka pripeljati na dom tožnice ob tedenskih stikih in ob ponedeljkih, če ni organiziranega varstva v vrtcu, hkrati pa je tožnici naložilo, da po končanih stikih ob praznikih in počitnicah otroka prevzame na domu toženca. Tožnica je zaposlena za polovični delovni čas, zato njena zaposlitev ne more biti ovira, da bo enkrat mesečno ob ponedeljkih zjutraj prevzela otroka na domu toženca. Ker mora biti otrok v vrtcu ob 8.00, je pritožbeno sodišče glede na razdaljo med bivališčem toženca in vrtcem odločilo, da tožnica otroka prevzame od 6.45 do 7.15¹².

15. Tožnica občasno dela tudi v popoldanskem času, zato utemeljeno predlaga, da lahko tudi njeni starši prevzamejo otroka, ko toženec pripelje otroka iz stikov na tožničin dom, če bo odsotna. Glede na to, da je toženec temu nasprotoval, je še toliko bolj utemeljen njen predlog, da je treba takšno možnost prevzema otroka s strani tožničinih staršev dopustiti, kljub incidentu in sporom, ki jih opisuje toženec. Prevzem otroka se lahko opravi tudi na način, da toženec z avtomobilom pripelje otroka pred hišo, kjer ga pričakata tožničina starša, ki prevzameta otroka, tako da neposrednega kontakta med njima in tožencem praktično ni. Povsem neutemeljene pa so trditve toženca, da na ta način tožnica prepušča vzgojo otroka njenim staršem.

16. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Navedena prepoved velja tudi za sodišče prve stopnje, ko ponovno sodi o delu zahtevka, zoper katerega je vložila pritožbo le ena stranka, ki je bila s pritožbo uspešna in je bila zato zadeva v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje prepovedi reformationis in peius ni upoštevalo. Sodba sodišča prve stopnje IV P 426/2015 z dne 5. 5. 2016 je postala pravnomočna v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženec plačevati mesečno preživninsko obveznost, ki presega 188,00 EUR. Le mesečna preživninska obveznost toženca do 188,00 EUR je bila predmet novega sojenja pred sodiščem prve stopnje, ker je pritožbeno sodišče le v tem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede preživninske obveznosti toženca. Sodišče prve stopnje zato z izpodbijano sodbo tožencu ne bi smelo določiti višje mesečne preživninske obveznosti, kot je bila določena s sodbo IV P 426/2015 z dne 5. 5. 2016. Šele potem, ko je tožnica 27. 11. 2017 zaradi spremenjenih okoliščin zahtevala zvišanje preživnine, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, je imelo sodišče prve stopnje pravno podlago, da tožencu določi novo mesečno preživninsko obveznost, ki presega znesek 188,00 EUR.

17. Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke (npr. Komunale, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in statistične podatke iz strokovne literature), na podlagi katerih z matematično natančnostjo ugotavlja posamezne preživninske potrebe otroka. Pritožbeno sodišče je sicer ocenilo tudi te dokaze, ko je presojalo preživninske potrebe otroka, kot jih je ocenilo sodišče prve stopnje, ob upoštevanju pridobitnih sposobnosti pravdnih strank (primerjaj s 123., 129. in 129.a členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

18. Toženec v pritožbi predlaga, da se mu določi mesečna preživninska obveznost v višini 100,00 EUR. Takšno preživninsko obveznost sodišče določi preživninskim zavezancem, ki imajo socialno pomoč, ne pa preživninskemu zavezancu, kot je toženec, ki prejemajo mesečno nekaj manj kot 1.500,00 EUR in še regres v višini 730,00 EUR ter ima v lasti tri stanovanja in takoj ko se izkaže za potrebno, pridobi možnost prebivanja v bližini kraja otrokovega bivališča. Tožnica je od maja 2015 do oktobra 2016 prejela preko študentskega dela neto 641,00 EUR, v letu 2017 536,00 EUR, od 1.10. 2017 pa je zaposlena za polovični delovni čas, njena mesečna plača pa je 308,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so režijski stroški otroka, povezani z bivanjem, vsaj 44,00 EUR, tako v času bivanja pri starših tožnice, kot v času bivanja v garsonjeri s tožničinim partnerjem. Podatek toženca, da navedeni stroški ne presegajo 15,00 EUR mesečno, so nerealni, kot tudi primerjalni podatki o njegovih stroških bivanja. Okoliščina, da otrok ni imel svoje sobe, ko je živel pri tožničinih starših v hiši, ne more biti odločilna, saj je sodišče verjelo tožnici, da je imela oziroma je plačevala te stroške, ki tudi ne odstopajo od podobnih sodnih primerov. Tudi stroški prehrane v višini 100,00 EUR mesečno so primerno določeni za čas, ko otrok še ni hodil v vrtec, ko pa je začel obiskovati vrtec, je ta strošek pravilno ocenjen v višini 80,00 EUR, ob povečanih stikih toženca z otrokom pa zgolj na 60,00 EUR mesečno, glede na dokaj visoke premoženjske zmožnosti toženca. Tudi stroški za obleko in obutev v višini 30,00 EU, za osebno higieno, praške, zdravila frizerja itd. v višini 30,00 EUR in za plenice v višini 30,00 EUR ter za igrače, knjige 15,00 EUR so primerno ocenjeni do vstopa otroka v vrtec, ki so bili skupaj 265,00 EUR mesečno. Po vstopu otroka v vrtec so skupni stroški 286,00 EUR, ko so nastali stroški vrtca (42,00 EUR), znižal pa se je mesečni strošek za prehrano na 80,00 EUR. Gre za obdobje od 1. 9. 2016 do izdaje začasne odredbe 13. 7. 2017, ko se je povečal obseg stikov, zato je sodišče priznalo mesečne stroške za prehrano le v višini 60,00 EUR in skupne mesečne stroške v višini 266,00 EUR. Dne 27. 11. 2017 se je povečal mesečni strošek za vrtec na 65,00 EUR in strošek za obleko in obutev, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo na 55,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je te spremenjene razmere pravilno ocenilo kot bistvene, zato je pravilno znova ugotavljalo preživninske potrebe otroka in preživninske zmožnosti pravdnih strank. Glede stroškov za obleko in obutev se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge sodbe sodišča prve stopnje, enako pa velja tudi glede drugih preživninskih potreb otroka, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Za higieno, zdravila, praške, frizerja itd. so bili pravilno priznani mesečni stroški v višini 25,00 EUR mesečno ter za opremo in rekreacijo otroka 30,00 EUR mesečno. Skupaj so ocenjeni stroški v višini 295,00 EUR mesečno od 27. 11. 2017 dalje.

19. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da stroški za knjige niso izkazani, ker se knjige lahko izposodijo v knjižnici in da tožnica otroku ni kupila nobene igrače. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da se oprema za otroka (kolo, smučarska oprema, avtosedež in podobno) kupuje na več let. Toženec ne zanika, da otrok smuča, zato potrebuje smučarsko opremo, saj živi v neposredni bližini smučarskega središča. Priznava, da si je tožnica smučarsko opremo za otroka izposodila, ko je toženec odpeljal otroka smučat, kar potrjuje potrebo po nakupu te športne opreme. Glede na aktivnosti otroka, ki jih zatrjujeta pravdni stranki, otrok potrebuje tudi drugo športno opremo, zato je strošek v višini 30,00 EUR mesečno za to preživninsko postavko izkazan.

20. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 75% mesečnih preživninskih potreb otroka, glede na preživninske zmožnosti pravdnih strank. Pritožbeno sodišče je prepričano, da bo toženec lahko plačeval to preživninsko obveznost, hkrati pa bo lahko kril stroške prehrane za otroka v času sicer obsežnih stikov otroka s tožencem, imel pa bo tudi zadostna sredstva za lastno preživljanje.

21. Toženec mora za čas od 29. 7. 2015 do 10. 3. 2016 plačati mesečno preživnino v višini 188,00 EUR, od izdaje sklepa IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016 pa poleg preživnine, določene v tem sklepu v višini 157,00 EUR, še 31,00 EUR mesečno (188-157=31). Od 27. 11. 2017, ko je sodišče po spremembi tožbe ugotovilo spremenjene okoliščine, mora toženec poleg preživnine določene v sklepu IV P 426/2015 z dne 11. 3. 2016, plačati še 63,00 EUR mesečno (220-157=63) do izdaje te sodbe. Od 11. 7. 2018 dalje mora toženec plačevati mesečno preživnino v višini 220,00 EUR.

22. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene očitke toženca, da izvedenec ni dal strokovnih odgovorov na njegova vprašanja, povezana z razlogi, zaradi katerih časovno enaki stiki pravdnih strank z otrokom ne bi bili v korist otroka. V mnenju izvedenca ni nasprotij ali pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo mnenje glede bistvenih strokovnih vprašanj pomanjkljivo. Del teh strokovnih odgovorov je povzelo že pritožbeno sodišče, podrobneje pa je povzelo te strokovne ugotovitve izvedenca sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe.

23. Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba toženca pa je delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice v celoti ugodilo, pritožbi toženca pa je ugodilo le v tem utemeljenem delu in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo, v preostalem delu, v katerem pritožba toženca ni bila utemeljena, pa je njegovo pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

24. V družinskih sporih velja pravilo, da sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Glede na okoliščine konkretnega primera, ob upoštevanju uspeha v pravdi (413. člen ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Glej stran 235 spisa.
² Zato je sodba postala pravnomočna v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek na plačilo preživnine, ki presega 188,00 EUR mesečno.
³ Izvedensko mnenje v navedeni fazi postopka še ni bilo izdelano.
⁴ Podrobneje glej izrek sklepa na str. 199-200 spisa.
⁵ Sodišče prve stopnje je po pomoti zapisalo letnico 2017, kar bo moralo popraviti s popravnim sklepom.
⁶ Toženec se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-312/00 in citira drugo sodno prakso.
⁷ Čeprav je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cp 3119/2016 zavzelo drugačno stališče.
⁸ Glej stran 23 zapisnika naroka z dne 27. 11. 2017 oz. stran 266 spisa.
⁹ Glej stran 24 zapisnika naroka z dne 27. 11. 2017 oz. stran 265a spisa.
¹⁰ Dopušča jih tudi izvedenec, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi.
¹¹ Sodba pritožbenega sodišča bo posredovana sodišču prve stopnje 25. 7. 2018.
¹² Toženec je v pritožbi predlagal, da bi tožnica otroka prevzela ob 7.00.

Datum zadnje spremembe:

30.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep IV Cp 542/2020
• VSL Sklep IV Cp 1401/2020
• VSL sodba IV Cp 835/2013