<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 200/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.200.2018
Evidenčna številka:VSL00013305
Datum odločbe:05.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), Andreja Strmčnik Izak (poroč.), Mateja Levstek
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja v stečajnem postopku - unovčenje dolžnikovega premoženja - javna dražba v stečajnem postopku - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - stečajni upravitelj - najboljši pogoji za poplačilo upnikov

Jedro

Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Njegova naloga je unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov, unovčiti pa mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo s predmetno prodajo potrebno počakati dokler se ne proda nepremičnina v lasti B. V.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji odločilo o prodaji dolžnikovih nepremičnin tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 85.000,00 EUR ter varščino v višini 8.500,00 EUR. Če postopek z zviševanjem izklicne cene ne bo uspešen, se lahko večkrat ponovi, pri čemer se sme v ponovljenem postopku izhodiščna cena znižati za največ 10% izhodiščne cene v prejšnjem neuspešnem postopku.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da med njegovo premoženje – poleg nepremičnin iz izpodbijanega sklepa – spada tudi njegova terjatev do B. V. (terjatev je zavarovana z nepremičnino, katere vrednost je ocenjena na 287.849,00 EUR) ter terjatev do D. K. v višini 262.575,80 EUR, ki se prav tako prodaja v stečajnem postopku. Opozarja, da je terjatev Republike Slovenije sporna, saj je glede tega vložena revizija, v nepremičnini, ki je predmet prodaje, pa živi njegova družina (poleg žene še invalidni sin). Glede na navedeno je predlagal, da se s prodaja počaka do prodaje nepremičnin B. V.

5. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da se je nepremičnina, last B. V., in s katero je zavarovana dolžnikova terjatev, neuspešno prodajala v izvršilnem postopku. Ker nepremičnine na dveh dražbah ni bilo mogoče prodati, je bil izvršilni postopek ustavljen. Upraviteljica je sicer vložila nov predlog za izvršbo, vendar morebitnega izkupička iz prodaje nepremičnine ni mogoče pričakovati več let. Glede terjatve do D. K. je upraviteljica pojasnila, da se je nad njim vodil postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 26.5.2015. V postopku osebnega stečaja so bile prodane nepremičnine, na katerih je imel pritožnik priznano ločitveno pravico, vendar je bil iz nepremičnine poplačan upnik z boljšim vrstnim redom. Po njenem vedenju D. K. nima nobenega premoženja, zaradi česar je tudi unovčenje terjatve vprašljivo. V zvezi z nepremičnino, ki je predmet prodaje, upraviteljica pojasnjuje, da gre za samostojno stanovanjsko enoto, kjer živi dolžnikov sin oziroma dolžnikova žena. Stanovanjska enota, kjer prebiva stečajni dolžnik se nahaja na istem naslovu in ni predmet prodaje, tako da dolžnikova družina ne bo ostala brez prebivališča, saj gre za drugo polovico nepremičnin, ki so predmet prodaje in v solasti dolžnikove žene.

6. Upoštevajoč pojasnila upraviteljice in dejstvo, da pritožnik ne izpodbija ne načina prodaje, ne izklicne cene, višje sodišče ugotavlja, da pritožbenim razlogom ni mogoče slediti. Terjatev Republike Slovenija je pravnomočno ugotovljena, zaradi česar vložena revizija na prodajo ne more vplivati. Iz terjatev, ki jih ima pritožnik do svojih dolžnikov, poplačila ni realno pričakovati. V postopku osebnega stečaja je priznanih terjatev za 700.550,40 EUR, po oceni upraviteljice pa poplačila priznanih terjatev ni mogoče zagotoviti samo s prodajo Hotela E., saj s prejeto kupnino ne bo poplačan niti prvi ločitveni upnik. Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Njegova naloga je unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov, unovčiti pa mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo s predmetno prodajo potrebno počakati dokler se ne proda nepremičnina Branka Vrabla.

7. Predmet prodaje tudi ni stanovanjska enota, v kateri prebiva pritožnik z družino, kot to navaja v pritožbi, pač pa druga polovica nepremičnine, ki je v solasti dolžnikove žene. Sodišče prve stopnje dolžniku s sklepom o prodaji ni naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, kot to določa 2. odstavek 395. člena ZFPPIPP, saj po stališču sodne prakse (prim. VSL sklep Cst 98/2014 z dne 11. 3. 2014, VSL sklep Cst 751/2015 z dne 5.1.2016), izpraznitvenega sklepa ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki bi nepremičnino v solastnini kupil v stečajnem postopku, bi namreč pridobil možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Ker takšnega sklepa prvostopenjsko sodišče ni izdalo, za samo prodajo ni ovire.

8. Po presoji višjega sodišča pritožbi ni mogoče ugoditi, saj ne navaja razlogov, s katerimi bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

9. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1, 329, 381, 381/1, 395, 395/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxMDU1