VSL sklep Cst 244/2018

Jedro

Pri odločanju o soglasju k plačilu stroškov sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Upravitelj je v predmetni zadevi storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo soglasje k povračilu pravdnih in izvršilnih stroškov (1. točka izreka), zavrnilo je povračilo stroškov za prijave terjatev (2. točka izreka), predlog upravitelja z dne 23.8.2017 (PD 428) pa je sestavni del izreka tega sklepa (3. točka izreka).

2. Zoper 1. točko izreka navedenega sklepa se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je kar 19 postopkov teklo zoper istega toženca (I. d.o.o.), od tega 16 postopkov zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika. Iz razlogov smotrnosti bi bilo treba preveriti, ali bi dolžnik lahko vsa dejanja izpodbijal le z eno tožbo. Iz pravd ni bilo prilivov v stečajno maso. Nad to toženo stranko je bil tudi začet stečajni postopek – družba nima premoženja, ima pa za 846.954,00 EUR priznanih terjatev upnikov. Stroški, nastali v pravdah zoper tega toženca, niso koristni za stečajno maso, saj je bila tudi v primeru dobljenih pravd izterljivost zelo vprašljiva. Tudi glede drugih stroškov iz predloga ne izhaja, ali so bili potrebni in koristni za stečajno maso, ni razviden uspeh teh pravd niti ni zabeležen priliv v stečajno maso, ni razvidno niti, ali bo moral stečajni dolžnik plačati stroške nasprotnih strank. Prav tako niso priloženi računi za opravljene storitve ali sodbe, predloženo je le poročilo pooblaščenca, ki ni potrjeno s strani upravitelja. Sklepa zato niti ni mogoče preizkusiti, saj iz sklepa ne izhaja, h katerim stroškom sodišče sploh podaja soglasje in v kakšni višini, zlasti pa niso razvidni razlogi, zakaj jih sodišče šteje za potrebne in koristne za stečajno maso.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je moral začeti z izterjavo odprtih terjatev in odpravo prikrajšanja stečajne mase, zato je pooblastil pravnega strokovnjaka – odvetniško družbo, ki je po njegovem naročilu za stečajnega dolžnika prevzela vse navedene postopke in jih vodila skladno z upraviteljevimi navodili. Res je bilo 19 postopkov zoper istega dolžnika, vendar je bilo izvršilni postopek treba voditi posebej, v enem postopku je bil stečajni dolžnik tožena stranka (ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice), v treh izpodbojnih tožbah pa so bili udeleženi še drugi toženci. 14 izpodbojnih tožb je bilo vloženih, ker je bilo izpodbojnih 14 pravnih poslov s 14 različnimi pravnimi subjekti, imeli so različno pravno in dejansko podlago. Sodišče tudi ni imelo pripomb na takšen način uveljavljanja pravnega varstva. V vseh zadevah zoper družbo I. d.o.o. je bila 16. 4. 2010 sklenjena poravnava, s katero se je ta družba zavezala plačati vse izpodbojne zahtevke, obresti in stroške ter 40.000,00 EUR za predmet izločitvene pravice, sklenjen pa je bil tudi dodatek k sodni poravnavi, in sicer 4. 8. 2011 v obliki notarskega zapisa. Zastopanje je bilo torej uspešno, stečajni dolžnik pa je prejel tudi delno plačilo, preostalo pa je pravočasno prijavil v stečajni postopek nad to družbo. Specifikacijo odvetniških stroškov je priložil, tudi če je ni podpisal. Plačilo tudi ne sme biti odvisno od izida postopka. Stroški so bili potrebni, saj upravitelj ni pravni strokovnjak, vse postopke pa je bil dolžan voditi. ZFPPIPP ne določa kriterija potrebnosti in koristnosti. Račun pa bo izstavljen po pravnomočnosti sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka (razen izjemoma, kar pa za obravnavano zadevo ni pomembno; 1. odstavek 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške (6. točka 2. odstavka in 8. točka 3. odstavka 355. člena ZFPPIPP). Za plačilo te obveznosti pa stečajni upravitelj potrebuje sklep stečajnega sodišča o soglasju k plačilu stroškov (357. člen ZFPPIPP).

6. Pri odločanju o soglasju sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Da so bile naročene, niti ni predmet pritožbe, o opravljenih storitvah pa je pooblaščeni odvetnik tudi izdelal poročilo. Ni potrebno, da bi upravitelj to poročilo podpisal. Že s tem, ko ga je predložil v spis, je izkazano, da se upravitelj strinja z njim. Prav tako za izdajo soglasja ni potrebno, da bi odvetnik tudi že predložil račun za storitve, pomembno je predvsem, da so bile storitve opravljene.

7. Odvetnikovo poročilo je bilo kot priloga vloženo k upraviteljevemu predlogu, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo. Iz izreka sklepa pa izhaja, da je predlog del izpodbijanega sklepa. Tudi pooblaščenka pritožnika ali pritožnik sam bi lahko to poročilo pregledala v elektronskem spisu.

8. V poročilu je podrobno navedeno, v katerih sodnih postopkih je odvetnik zastopal stečajnega dolžnika. Prav tako je za vsakega od postopkov razvidno, katere storitve so bile opravljene in kolikšen je znesek plačila. Izpodbijani sklep je tako mogoče preizkusiti, to možnost so imele tudi stranke postopka.

9. Upravitelj je torej storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika (2. odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vsekakor ne gre za stroške, ki bi bili že vključeni v upraviteljevo nadomestilo (6. točka 7. odstavka 103. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tudi upravičeno sledilo upravitelju glede samih stroškov, pritožbena navedba pa je glede na specificiranost upraviteljevega predloga ostala na ravni pavšalnosti. Dolžnost zastopanca (stečajnega dolžnika) za poplačilo odvetniških stroškov pa ni odvisna od uspešnosti v sodnem postopku, to ne velja niti za zastopance, ki so stečajni dolžniki. Prav tako ni mogoče presojati, ali so bili ti stroški potrebni in koristni za stečajno maso.

10. Vedno je seveda mogoče oziroma obstaja možnost, da bi prišlo tudi do zlorabe upraviteljevih pooblastil, vendar pa pritožba česa takega niti ne zatrjuje. Ali je upravitelj kršil svoje obveznosti in neupravičeno zavezal stečajnega dolžnika, pa se ne presoja (razen izjemoma) v stečajnem postopku, temveč je to lahko predmet odškodninske odgovornosti upravitelja. To velja tudi za trditve glede potrebnosti in koristnosti stroškov za stečajno maso.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 406/2018
• VSL Sklep Cst 344/2021
• VSL Sklep Cst 365/2018