VSL Sklep I Cpg 434/2018

Jedro

Stranka, ki uveljavlja oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovitev njenega materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Okoliščina, da letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo javno objavljeno na spletnem portalu AJPES, ne opravičuje tožeče stranke, da aktualnih podatkov ni navedla sama. Tožeča stranka v času vložitve predloga za taksno oprostitev res ni razpolagala z bilanco stanja za preteklo leto, a sama v predlogu tudi ni ponudila nobenih konkretnih (številčnih) podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek (I. točka izreka), nadalje je zavrnilo tudi njen podredni predlog za obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka), nato pa ugodilo njenemu predlogu za odlog plačila sodne takse in plačilni nalog z dne 5. 2. 2018 razveljavilo (III. točka izreka) ter ji naložilo plačilo sodne takse za redni postopek v višini 523,00 EUR do dne 17. 1. 2019 (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev oziroma obročno plačilo oziroma odlogu plačila sodne takse do zaključka postopka ugodi ter toženi stranki naložilo povrnitev pritožbenih stroškov. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer naj se pritožbeni stroški štejejo za nadaljnje stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb in predloženih dokazov tožeče stranke k predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 21. 2. 2108 (priloge A10-A14 sodnega spisa) ter na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc (izkaz poslovnega izida in bilanca stanja tožeče stranke na dan 31. 12. 2016 v prilogi C1 sodnega spisa) ugotovilo, da je imela tožeča stranka na dan 31. 12. 2016 189.619,09 EUR sredstev, od tega 36.222,22 EUR dolgoročnih sredstev v obliki opredmetenih osnovnih sredstev in 153.396,87 EUR v obliki kratkoročnih sredstev (od tega 84.759,77 v obliki zalog, 795,16 EUR v obliki kratkoročnih posojil, 66.177,65 EUR v obliki kratkoročnih terjatev in 1.664,29 EUR v obliki denarnih sredstev), njen kapital (presežek sredstev nad obveznostmi) pa je znašal 14.817,67 EUR. Njene kratkoročne obveznosti so znašale 81.476,08 EUR. Na tej podlagi je nato ugotovilo, da predstavljajo kratkoročna sredstva tožeče stranke na dan 31. 12. 2016 več kot 293-kratnik zneska sodne takse za redni postopek (523,00 EUR), presežek kratkoročnih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi (71.920,79 EUR) pa več kot 137-kratnik zneska sodne takse. Navedbe o močnem poslabšanju stanje v letu 2017 je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot premalo konkretizirane, prav tako je menilo, da tožeča stranka ni zadostila njenemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede predložitve novejših podatkov (tj. za leto 2017). Nadalje je ocenilo, da tožeča stranka ni pojasnila, zakaj odmerjene sodne takse ne zmore plačati v celotnem znesku, naenkrat in v petnajstdnevnem roku oziroma zakaj bi vsa svoja sredstva potrebovala ravno v takšni obliki in v takšnem obsegu, kot jih ima sedaj. Dodalo je, da je imela tožeča stranka na dan 31. 12. 2016 1.664,29 EUR denarnih sredstev. Glede na navedeno je tako zaključilo, da tožeča stranka lahko zagotovi plačilo celotne sodne takse v enkratnem znesku, le da je ne more plačati trenutno oziroma v petnajstdnevnem roku. Ker njena kratkoročna sredstva (zapadla v plačilo najkasneje januarja 2019) presegajo njene kratkoročne obveznosti za 71.920,79 EUR pomeni, da bo naloženo sodno takso lahko poplačala najkasneje do 17. 1. 2019, zato je njena predloga za oprostitev plačila oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek zavrnilo in predlogu za odlog plačila sodne takse (do tega datuma) ugodilo.

5. Tožeča stranka k pritožbi prilaga bilanco stanja in izkaz poslovnega izida leta 2017, saj prej še nista bila izdelana. Navaja, da iz predložnih listin izhaja, da so se sredstva v enem letu znižala iz 189.619,09 EUR na 113.941,84 EUR. Kratkoročna sredstva so se zmanjšala iz 153.396,87 EUR na 86.829,89 EUR, njena denarna sredstva znašajo 0,00 EUR, kapital je negativen (-2.234,33 EUR), pri čemer so se kratkoročne obveznosti povečale iz 81.476,00 EUR na 102.279,04 EUR. Dodaja, da osnovnih sredstev, katerih nujno ne potrebuje za delo nima, prav tako nima nobenih zalog ali sredstev, ki bi jih lahko prodala. Zoper toženo stranko ima odprtih več sodnih postopkov, da bi lahko izboljšala svoje poslovanje in finančni položaj, saj ji dolguje preko 60.000,00 EUR. V letu 2017 je poslovala z izgubo 17.052,00 EUR. Sodišču prve stopnje očita neskrbno presojo vseh okoliščin njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ter sprejem odločitve na podlagi selektivno zbranih podatkov.

6. Stranka, ki uveljavlja oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovitev njenega materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Okoliščina, da letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo javno objavljeno na spletnem portalu AJPES¹, ne opravičuje tožeče stranke, da aktualnih podatkov ni navedla sama. Tožeča stranka v času vložitve predloga za taksno oprostitev res ni razpolagala z bilanco stanja za preteklo leto, a sama v predlogu tudi ni ponudila nobenih konkretnih (številčnih) podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse. Navedbe o močno poslabšanem poslovanju v letu 2017 in neplačevanju obveznosti s strani eksistenčno pomembnega naročnika v obravnavanem predlogu so tudi po oceni pritožbenega sodišča premalo opredeljene, da bi jih bilo mogoče dokazno preizkusiti (v smislu 7. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZST-1). Vse konkretnejše trditve o zmanjšanju sredstev, povečanju obveznosti, negativnem kapitalu, neobstoju gotovinskih sredstev in izgubi v letu 2017, podane šele s pritožbo, skupaj z aktualno bilanco stanja, se zato pokažejo kot pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP), saj tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma vsaj podrobneje opisati že v predlogu. Sodišče prve stopnje je tako ob pomanjkljivi trditveni podlagi za leto 2017 pravilno sprejelo odločitev (zgolj) na podlagi podatkov, s katerimi je v času odločanja o predlogu tožeče stranke razpolagalo (tj. bilanca stanja in izkaza poslovnega izida na dan 31. 12. 2016)².

7. Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na selektivno izbrane podatke, saj je pri odločanju sledilo metodološkemu napotku iz 5. odstavka 11. člena ZST-1. Kljub temu, da pritožba izpostavi dvom v skrbno presojo prvostopenjskega sodišča glede vseh okoliščin primera, pritožbeno sodišče ne najde nepravilnosti pri ugotovitvi premoženjskega stanja tožeče stranke na podlagi podatkov, dostopnih iz javnih evidenc (peti odstavek 12.a člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZPP). Glede predloženih podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2017 (priloga A16) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica sicer dosledno predstavlja (posamezne) negativne postavke, zaradi katerih naj ne bi bila zmožna poravnati naložene sodne takse v višini 523,00 EUR, a pri tem spregleda dejstvo, da je družba v letu 2017 očitno razpolagala z dovolj sredstvi, ki so omogočila odobritev kratkoročnega posojila lastniku v višini ... EUR, zato ima pričakovani priliv že iz naslova vračila teh sredstev.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje tožeče stranke ter na tej podlagi presodilo, da izpolnjuje pogoje za odlog plačila (zgolj do 17. 1. 2019), ne pa tudi za obročno plačilo oziroma oprostitev plačila sodne takse. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 je bilo na spletnem portalu AJPES objavljeno dne 26. 4. 2018, izpodbijani sklep pa je bil izdan 17. 4. 2018.
² Prim. npr. VSL sklep I Cpg 641/2016 z dne 21. 10. 2016 in VSL sklep I Cpg 785/2015 z dne 4. 6. 2015.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 717/2020
• VSL Sklep I Cpg 85/2023
• VSL Sklep I Cpg 604/2018