VSL Sklep IV Cpg 455/2018

Jedro

Personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda). Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. O izključitvi lahko odločijo ustanovitelji zavoda sami. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi:

„Predlogu predlagatelja za izključitev ustanovitelja A. A., Ulica 1, L., matična št. ... se ugodi in se ustanovitelj A. A., z zaporedno številko ..., identifikacijsko številko EMŠO - podatek ni javen, izbriše z dnem 27. 12. 2017 iz sodnega registra.“

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom, predlagateljev predlog za vpis izključitve ustanovitelja zasebnega zavoda (v nadaljevanju: zavod) A. A. iz sodnega registra, zavrnilo.

Bistveni razlogi registrskega sodišča, da je predlagatelj na podlagi sklepa zavoda z dne 27. 12. 2017 predlagal registrskemu sodišču vpis izključitve njegovega ustanovitelja A. A. iz zavoda so naslednji. Predlog je predlagatelj utemeljil na 5. točki VI. poglavja Akta o ustanovitvi zavoda z dne 21. 3. 2016 (v nadaljevanju: akt) in tretjem odstavku 29. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ). Razloga za odločitev registrskega sodišča sta dva. Ustanovitelja predlagatelja sta sprejela akt, ki v 5. točki VI. poglavja določa tiste kršitve, ki lahko imajo za posledico izključitev ustanovitelja. Vendar pa je izključitev ustanovitelja mogoča le s postavitvijo ustreznega zahtevka. Gre namreč za pogodbeno pravno razmerje s societetno kavzo in je treba uporabiti 999. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Nosilni razlog izpodbijane odločitve je, da je bil postopek sprejema sklepa o izključitvi ustanovitelja nepravilen. Svet zavoda (upravni odbor) namreč ni organ, ki bi tak sklep lahko sprejel, saj nima takšnih pristojnosti po 30. členu ZZ.¹ Ker je registrsko sodišče ugotovilo, da je sklep o izključitvi ustanovitelja sprejel organ, ki za to ni pristojen in navedeni sklep ni bil sprejet v postopku v skladu z zakonom, je predlog za vpis spremembe zavrnilo.

2. Zoper sklep registrskega sodišča se je predlagatelj pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Bistveni pritožbeni razlogi so:

(1) registrsko sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. Ravno 30. člen ZZ je namreč v delu, ki določa, da svet zavoda opravlja druge z zakonom ali Aktom o ustanovitvi oziroma statutom ali pravili zavoda določene zadeve, tista podlaga, na podlagi katere bi lahko sodišče odločilo o izključitvi ustanovitelja iz zavoda;

(2) ravno pravilna uporaba drugega odstavka 999. člena OZ daje podlago, da pogodba med družbeniki lahko določi tudi, da o izključitvi odločijo družbeniki sami. Zato ni edino sredstvo za izključitev družbenika (ustanovitelja zavoda) tožba ampak lahko odločitev sprejme tudi zavod sam;

(3) svet zavoda je organ upravljanja (29. člen ZZ) in sprejema vse najpomembnejše odločitve v zavodu enako kot skupščina gospodarske družbe;

(4) zavod je pravna oseba zasebnega prava in ustanovitelja lahko svobodno urejata svoje pogodbeno razmerje, kar sta v Aktu tudi določila glede izključitve ustanovitelja iz zavoda;

(5) določba v Aktu, da o izključitvi ustanovitelja odloča svet zavoda je logična in edino možna;²

(6) edina možnost izključitve ustanovitelja iz zavoda je torej odločitev sveta zavoda;

(7) izključeni ustanovitelj je bil z očitki kršitev seznanjen, bil je prisoten na seji zavoda in se je imel možnost z vsemi očitki tudi seznaniti;

(8) podan je tudi očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče najprej navaja, da svet zavoda nima pristojnosti, da bi odločal o izključitvi ustanovitelja po ZZ, istočasno pa, da ima svet zavoda na podlagi ZZ tudi pristojnosti določene v Aktu o ustanovitvi.

Predlagatelj je sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlagane spremembe vpiše v sodni register.

3. Ustanovitelj predlagatelja A. A. na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je bil pri odločanju o predlogu predlagatelja vzpostavljen kontradiktorni postopek po 31. členu ZSReg že v postopku pred registrskim sodiščem. Ustanovitelj predlagatelja A. A. kot udeleženec postopka (v nadaljevanju: udeleženec) se je opredelil do predloga predlagatelja (list. št. 29). V njem je zavzel stališče, ki ga je sprejelo tudi registrsko sodišče, z edinim ugovornim razlogom, da upravni odbor ni pristojen sprejeti sklepa o izključitvi udeleženca iz zavoda. Udeleženec v pritožbenem postopku ni odgovoril na pritožbo, ter se torej ni izjasnil o vsebini pritožbenih razlogov. Sodišče druge stopnje je zato pri odločitvi v pritožbenem postopku upoštevalo procesno gradivo v spisu in vse postopkovne določbe ZPP, ZSReg in ZNP.

O materialnopravni podlagi

6. Po 1. členu ZZ je mogoče ustanoviti zasebni zavod. Zasebni zavod lahko ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava. ZZ ne vsebuje določb o izstopu (izključitvi) in vstopu novih članov v zavod. Pravna pravila, ki se uporabljajo ob skopi ureditvi v ZZ so naslednja: pravno razmerje med ustanovitelji in zavodom je materija Akta o ustanovitvi. ZZ v deseti alineji 8. člena določa, da Akt o ustanovitvi vsebuje medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda. ZZ v 9. členu ureja situacijo, če zavod ustanovi več ustanoviteljev. V takem primeru se medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljev uredijo s pogodbo.³ Zavodi imajo status pravne osebe. Zaradi tega statusa se zavodi približujejo osebam societetnega in korporativnega tipa. Družbo civilnega prava oziroma societeto ureja OZ v XXVII. poglavju. Skupni namen ustanovitve te družbe ni le skupek individualnih interesov, temveč je v tesnejši povezanosti in soodvisnosti družbenikov, kar pomeni tudi toliko močnejšo dolžnost zvestobe družbenikov do družbe in drugih članov družbe. Slednje lahko smiselno velja tudi za zavod.

Družbeniki (ustanovitelji zavoda) si morajo na ta način prizadevati doseči skupni namen. Ravno personalna povezanost med družbeniki (ustanovitelji zavoda) pa je taka, da je treba spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. V kolikor ima posamezni družbenik (ustanovitelj) moč vplivati na interese drugih, mu kot proti utež na drugi strani stoji nasproti dolžnost zvestobe, kot odgovornost upoštevati in si prizadevati za skupni interes družbe (smiselno zavoda).⁴ Če ustanovitveni Akt predvideva izključitev je ob smiselni uporabi prvega odstavka 999. člena OZ mogoče zavzeti stališče, da tožba v takem primeru ni potrebna. Izključeni ustanovitelj zavoda pa ima pravno varstvo, to je, da sme s tožbo zahtevati razveljavitev sklepa, če meni, da ta ni utemeljen.

Uporaba navedenih materialnopravnih določb v konkretnem primeru

O pristojnosti Sveta zavoda za izključitev udeleženca iz zavoda

7. Sodišče druge stopnje najprej pritrjuje pritožbenemu stališču, da je svet zavoda kot organ zavoda v skladu z 29. členom ZZ lahko odločal o izključitvi udeleženca iz zavoda. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je postopek izključitve nepravilen, ker svet zavoda nima pristojnosti za izključitev udeleženca iz zavoda po 30. členu ZZ.

8. V 5. točki VII. člena Akta, sta se ustanovitelja namreč pogodbeno dogovorila, da se ustanovitelja lahko izključi iz zavoda s sklepom sveta zavoda, če ustanovitelj (1) krši interese zavoda s tem, da nelojalno konkurira zavodu, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejel od zavoda in ravna v nasprotju z interesi zavoda ter stori drugo dejanje, ki lahko povzroči škodo ali škoduje ugledu zavoda in ali drugega ustanovitelja. Kot kršitve se štejejo tudi opustitve z opisanimi znaki (list. št. 14). Kot podpisnik Akta se je z navedeno vsebino strinjal tudi udeleženec kot eden izmed ustanoviteljev. Registrsko sodišče je s tem, ko je svetu zavoda odreklo pristojnost odločanja o izključitvi udeleženca iz zavoda zmotno uporabilo navedene določbe ZZ in Akta.

Vsebinski razlogi za izključitev udeleženca iz zavoda

9. Dne 27. 12. 2017 je svet zavoda odločal o izključitvi udeleženca z razlogi, ki so natančno navedeni v tem sklepu (list. št. 15 – 21). Ravnanja udeleženca, ki niso v skladu s 5. točko VII. člena pogodbe so natančno opisana v 12. točkah, ki jih sodišče druge stopnje ne povzema, ker so razvidni iz navedenega sklepa zavoda. Iz vsebine navedenega sklepa izhaja tudi, da se je imel udeleženec možnost izjasniti prav o vsaki očitani kršitvi, kar je storil in je nanje tudi odgovoril. Svet zavoda je nadalje sklepal, zaradi katerih kršitev je podan razlog njegove izključitve. Udeleženec se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem po vsebini ni opredelil do nobene od teh kršitev. Iz vsega navedenega sledi, da so bila spoštovana tudi vsa postopkovna pravila. Udeleženec je zapisnik sveta zavoda o izključitvi prejel 26. 1. 2018 (priloga k odgovoru predlagatelja na ugovor udeleženca, kopija potrdila o oddaji pošiljke št. ... z dne 23. 1. 2018 in izpisek Pošte Slovenije – sledenje navedeni pošiljki). Udeleženec je ugovarjal le pristojnosti upravnega odbora (sveta) zavoda, čemur sodišče druge stopnje ni sledilo.

Iz opisanih kršitev zvestobe udeleženca zavodu sodišče druge stopnje sklepa, da je to toliko intenzivno, da je postalo drugemu ustanovitelju nadaljnje članstvo udeleženca v zavodu toliko nevzdržno, da je za to predlagal izključitev udeleženca iz zavoda.⁵

10. S smiselno uporabo drugega odstavka 214. člena ZPP (priznanje nezanikanih dejstev) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP, sodišče druge stopnje zaključuje, da se z vsemi razlogi na podlagi katerih je svet zavoda odločil o njegovi izključitvi iz zavoda, udeleženec po vsebini strinja.

11. Pritožbeni razlogi so utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato, ker je bilo materialno pravo v postopku pred registrskim sodiščem zmotno uporabljeno, pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odredilo vpis spremembe ustanovitelja v sodni register (4. točka 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 40. člena ZSReg) v skladu z 78. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba).

Predlogu za vpis spremembe ustanovitelja je namreč predlagatelj priložil sklep zavoda z dne 27. 12. 2017 in čistopis Akta o ustanovitvi z dne 23. 1. 2017, na katerem je overjen podpis ustanovitelja (list. št. 5 – 9). Zato je podana pravna podlaga za vpis izbrisa udeleženca kot dosedanjega ustanovitelja zavoda, v sodni register.

-------------------------------
¹ 30. člen ZZ določa: Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve.
² Podobno je bilo odločeno že v sodni praksi, primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VSL sklep IV Cpg 42/99, kjer je sodišče ugotovilo, da v družbi, ki ima samo dva družbenika, organ, ki ga sestavljata ta dva družbenika, sklepa o izključitvi ne more sprejeti.
³ Obširneje o prenehanju članstva ustanovitelja v zavodu in obračun premoženja glej: Dušan Jovanovič, Luka Bernard, Podjetje in delo – 2015, št. 1, stran 105.
⁴ Prav tam, stran 5.
⁵ O primerjalni literaturi o okoliščinah za izključitev člana pri katerem obstaja utemeljen razlog v obliki kršitve načela zvestobe, ki normativno z matičnim zakonom ni izrecno predpisana, kar ne pomeni, da je zato izključitev pravno nedopustna, glej: Saša Prelič, izključitev člana (ustanovitelja) iz zasebnega zavoda, Podjetje in delo – 2016, št.8, stran 1575, GV Založba 2. 12. 2016.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cpg 86/2019
• VSRS Sklep II DoR 528/2021
• VSL Sodba I Cpg 502/2022