VSL Sodba V Cpg 132/2018

Jedro

Slogan in logotip, ki vsebuje tako besedne kot grafične elemente njunega ločevanja ne dopušča. Šele sinergija besednih in grafičnih prvin opazovalcu omogoča prepoznavo celotnega sporočila avtorskega dela.

Zelo ozko in notranje neskladna bi bila razlaga Pogodbe 1, da je zaradi zapisa v imenu ter v prvem, drugem in tretjem členu Pogodbe 1, tožena stranka od tožeče stranke, le za slogan "I feel Slovenia," brez logotipa izraženega v poudarjenih črkah in v besedi, odkupila izključne materialne avtorske pravice po 22. členu ZASP.

Pritožbeni razlog o primerjavi vrst črk, v Pogodbi 1 in 2 zapisane besedne zveze "I feel Slovenia" s črkami v znamki tožene stranke v tiskanih črkah (I FEEL SLOVENIA, A4) in nezakoniti uporabi v znamki tožene stranke, so nova dejstva, ki jih tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Sodišče druge stopnje jih zato, ker v pritožbi niti ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da je imela tožena stranka zaradi izključnega prenosa vseh materialnih avtorskih pravic na avtorskem delu - sloganu z logotipom " I feel Slovenia" pravico v sodelovanju s P. registrirati znak "I FEEL SLOVENIA" kot znamko v zeleni, svetlo zeleni in sivi barvi pri URSIL.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh plačati stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 699,97 EUR, v primeru zamude še zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči naslednji dan od izteka roka za plačilo do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača 19.200,00 EUR odškodnine, zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sodbe do plačila, 28.800,00 EUR civilne kazni, zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sodbe do plačila in da se znamka tožene stranke "I FEEL SLOVENIA" št. registracije Z-201770217 izbriše iz registra znamk, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino ter da se toženi stranki prepove uporabljati znak "I FEEL SLOVENIA" (I. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožeča stranka toženi stranki v 15 dneh plačati 1.742,96 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od izteka tega roka do plačila (II. točka izreka).

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so naslednji. Pravdni stranki sta sklenili dve pogodbi. S prvo pogodbo št. ... o odkupu materialnih avtorskih pravic na idejni rešitvi slogana Slovenije z dne 12. 2. 2007 (priloga A 3, v nadaljevanju: Pogodba 1),¹ je tožeča stranka toženi stranki prodala slogan "I feel Slovenia". 19. 2. 2007 sta pravdni stranki sklenili še pogodbo o naročilu avtorskega dela št. ... (priloga A 5, v nadaljevanju: Pogodba 2). Na podlagi Pogodbe 2, je tožeča stranka za toženo stranko izdelala še grafični priročnik za slogan "I feel Slovenia." V Pogodbah 1² in 2³ je tožeča stranka na toženo stranko izključno prenesla vse materialne avtorske pravice, za vse države sveta in pravico do nadaljnega prenosa materialnih avtorskih pravic.

Tožena stranka je znak "I FEEL SLOVENIA v besedi, v črno beli barvi črk, registrirala 10. 5. 2007 (registrska številka 200671673, A4), v zeleni, beli in v svetlo zeleni barvi črk pa 22. 2. 2017 (registrska številka prijave 201770217, A18) kot blagovno znamko pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju URSIL).

O vsebini prenosa materialne avtorske pravice

Sodišče prve stopnje ni sledilo stališču tožeče stranke, da je tožena stranka avtorsko delo tožeče stranke uporabljala nezakonito in je zato kršila njene materialne avtorske pravice. Zato je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo nadomestila in civilne kazni po 168. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP).

Tožeča stranka je po oceni sodišča prve stopnje s Pogodbo 1 na toženo stranko prenesla idejno rešitev slogana Slovenije "I feel Slovenia" in grafične elemente v navedenem besedilu, zapisane s krepko pisavo (v nadaljevanju: logotip, prvi odstavek 2. člena Pogodbe 1). Slogan in logotip, ki vsebuje tako besedne kot grafične elemente njunega ločevanja namreč ne dopušča. Šele sinergija besednih in grafičnih prvin opazovalcu omogoča prepoznavo celotnega sporočila avtorskega dela.

Sodišče prve stopnje ni sledilo stališču tožeče stranke, da je bila Pogodba 1 sklenjena le za slogan zato, ker je tožena stranka vabila k oddaji ločenih ponudb za logotip (sklop A, A2) in za slogan (sklop B, A2). Ponudba tožene stranke, čeprav je bila izbrana v sklopu B, v eni idejni rešitvi združuje elemente slogana in logotipa. Izbor dela tožeče stranke kot edinega avtorskega dela na natečaju, na podlagi katerega je bila nato sklenjena še Pogodba 2 in oblikovana celostna grafična podoba Slovenije (v nadaljevanju: CGP) tako potrjuje, da je tožena stranka že z izbiro avtorskega dela tožeče stranke dosegla namen javnega natečaja. Avtorsko delo tožeče stranke je združevalo obe iskani sestavini CGP, torej slogan in logotip.

Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno sklepalo, da je avtorsko delo tožeče stranke po vsebini slogan in logotip. Na drugačno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati dejstvo, da je bila tožeča stranka na podlagi svoje ponudbe izbrana v okviru sklopa B, ki se je nanašal (le) na izdelavo idejne rešitve za slogan Slovenije, ne pa v sklopu A, ki se je nanašal za izdelavo idejne rešitve za logotip Slovenije. Prav tako ni pravno odločilnega pomena, da je tožena stranka v sklopu A izbrala logotip tretje osebe. To pa zato, ker tožena stranka logotipa tretje osebe na koncu ni uporabila. Ravno to dejstvo pa potrjuje ugotovitev, da je tožena stranka že z izborom dela tožeče stranke zadostila namenu javnega natečaja, torej pridobitev slogana in logotipa, na katerih je temeljila CGP Slovenije. Predmet Pogodbe 1 je bil slogan in logotip z grafičnimi elementi, ki se odražajo v zapisu "I feel Slovenia."

Tožena stranka tudi ne bi dosegla svojega namena kot ga je zasledovala v CGP, če tožeča stranka po vsebini nanjo ne bi prenesla materialne avtorske pravice na sloganu in logotipu, enako kot s Pogodbo 1.⁴

O izbrisu znamke tožene stranke "I FEEL SLOVENIA Z-201770217"

Sodišče prve stopnje je materialnopravno sklepalo, da tožena stranka ni kršila materialnih avtorskih pravic tožeče stranke. Zato ni podana materialnopravna podlaga za izbrisno tožbo po 119. členu v zvezi s točko f prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Znamka tožene stranke "I FEEL SLOVENIA Z-201770217" (v nadaljevanju: znamka tožene stranke),⁵ ni bila registrirana v nasprotju s točko f prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Zato ni utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke za izbris znamke tožene stranke iz registra URSIL.

Pritožba tožeče stranke

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Bistveni pritožbeni razlogi so naslednji:

(1) Sodišče je razširilo pomen uporabe 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je spregledalo 83. člen OZ. Nejasna določila bi moralo sodišče razlagati v korist tožeče stranke, ki ni sestavila tipske pogodbe.

(2) Bistvo spora je v tem, da je tožena stranka objavila dva natečaja, in sicer sklop A "Idejna rešitev za logotip Slovenije" in sklop B "Idejna rešitev za slogan Slovenije." Tožeča stranka je bila na javnem natečaju izbrana za sklop B, za sklop A je bili izbran tretji ponudnik. Zato je na toženo stranko prenesla le materialne avtorske pravice na sloganu, ne pa na logotipu.

(3) Tožeča stranka ni na toženo stranko nikoli prenesla grafizma " I FEEL SLOVENIA" v posebnih črkah, grafizmih, to je znaka, ki ga je mogoče grafično prikazati.

(4) Sodišče ni zaslišalo pravdnih strank, da bi ugotovilo skupni namen pogodbenih strank, pri čemer je pomembno, da je direktorica tožeče stranke A. A. tudi imetnica moralnih avtorskih pravic.

(5) Tožeča stranka nikoli ni prenesla na toženo stranko posebne oblike črk, torej figurativnih elementov, ki so bile registrirane kot blagovna znamka tožene stranke.

(6) Ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za nekakšen hibrid (spoj slogana in logotipa), ki vsebuje tako besedne kot grafične elemente, kar velja tudi za oblikovanje CGP, tožeča stranka je v CGP opredelila le uporabo slogana, ni pravilna.

(7) Tožeča stranka zahteva tudi izbris iz registra znamk pri URSIL. Figurativne oblike črk (grafizem), ki imajo razlikovalni učinek, niso bile prenesene kot avtorsko delo tožeče stranke na toženo stranko.

Odločitev sodišča druge stopnje

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, da tožeča stranka v pritožbi le ponavlja stališče, ki ga je oblikovala v postopku pred sodiščem prve stopnje ali navaja nova dejstva, ki jih ni zatrjevala v postopku pred sodiščem prve stopnje. Za uspeh v pritožbenem postopku to ni dovolj, novih dejstev pa brez upravičenega razloga ni dovoljeno navajati. Za uspeh s pritožbo mora tožeča stranka izpodbiti razloge v izpodbijani sodbi.

7. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 82. člen OZ, ko je vsebino Pogodbe 1, razložilo s pomočjo besedne (jezikovne) razlage. Sodišče druge stopnje namreč v celoti soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi (točke 12 do 16), da prvi odstavek 2. člena Pogodbe 1 vsebuje besedni zapis slogana " I feel Slovenia“ in tudi krepke črke v delu poudarjenega besedila, s katerimi so izraženi grafični elementi slogana, ki hkrati pomenijo njegov logotip. Tožeča stranka, ki je v postopku javnega natečaja za slogan Slovenije uspela s svojo ponudbo, na podlagi katere je bila potem sklenjena Pogodba 1, sicer v ponudbi ne bi poudarila navedenih črk in besed v idejni rešitvi slogana Slovenije "I feel Slovenia."

8. Sodišče druge stopnje k razlogom v izpodbijani sodbi še dodaja, da si je pri besedni razlagi pogodbenega besedila mogoče pomagati tudi z logično razlago konkretnih in posamičnih pravnih pravil, ki jih vsebuje Pogodba 1.⁶ Pogodbo je treba razlagati tudi po namenu. Zelo ozko in notranje neskladna bi bila razlaga Pogodbe 1, da je zaradi zapisa v imenu ter v prvem, drugem in tretjem členu Pogodbe 1, tožena stranka od tožeče stranke, le za slogan "I feel Slovenia," brez logotipa izraženega v poudarjenih črkah in v besedi, odkupila izključne materialne avtorske pravice po 22. členu ZASP. Zato sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka na toženo stranko prenesla tako slogan kot logotip (grafizem s poudarjeni črkami in besedo v sloganu).

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje povsem prezrlo 83. člen OZ in je zato materialno pogodbeno pravo zmotno uporabilo, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno sklepalo, da so določila Pogodbe 1, jasna in ne terjajo posebne razlage. Če pa si jih stranki različno razlagata, pa to samo po sebi ne pomeni, da določila Pogodbe 1 niso jasna. Skupnega pogodbenega namena pravdnih strank zato ni bilo treba ugotavljati in dokaz z zaslišanjem pravdnih strank ni bil potreben.

10. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da je tožena stranka razpisala javni natečaj za sklop B in sklop A, kjer je bil izbran tretji ponudnik, ne more vplivati na drugačno odločitev v tem pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe (primerjaj točko 23) jasno zavzelo svoje stališče, da na vsebino pogodbenega razmerja med pravdnima strankama navedeno ne more vplivati. Tožeča stranka pa ne nasprotuje razlogom v navedeni točki izpodbijane sodbe, da tožena stranka logotipa tretje osebe ni uporabila. To pa kvečjemu potrjuje ugotovitev, da je tožena stranka že z izborom dela tožeče stranke zadostila namenu javnega natečaja, torej pridobitvi slogana in logotipa, na katerih je temeljila tudi CGP Slovenije.

11. Ne drži pritožbeni očitek, da so bile s Pogodbama 1 in 2 na toženo stranko prenesena tudi moralne avtorske pravice avtorice A. A. Slednje namreč iz zadnjega stavka drugega odstavka 2. člena Pogodbe 1 in četrtega odstavka 3. člena Pogodbe 2, ne izhaja. Na toženo stranko so bile namreč v celoti in izključno prenesene vse materialne avtorske pravice iz 22. člena ZASP, za vse države sveta, za uporabo v tiskani in elektronski obliki. Tožena stranka je s pogodbo pridobila pravico do nadaljnjega prenosa materialnih avtorskih pravic na idejni rešitvi, avtorice A. A. Moralnih avtorskih pravic pa ni mogoče prenašati, kar jasno izhaja iz 16. člena ZASP. Moralne avtorske pravice varujejo namreč avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.

12. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe (primerjaj točko 13) poudarilo, da različna uporaba velikih oziroma malih tiskanih črk v ničemer ne vpliva na odločitev. Stranki pa se do značilnosti zapisa slogana v svojih trditvah tudi nista opredelili. Sodišče druge stopnje zato poudarja, da se pri določanju besednega pomena konkretnih in posameznih pogodbenih pravil v sodnem postopku upošteva trditveno podlago strank in dokaze, ki jih v dokaz svojih trditev predlagajo (7., 212. in 213. člen ZPP).

13. Pritožbeni razlog o primerjavi vrst črk, v Pogodbi 1 in 2 zapisane besedne zveze "I feel Slovenia" s črkami v znamki tožene stranke v tiskanih črkah (I FEEL SLOVENIA, A4) in nezakoniti uporabi v znamki tožene stranke, so nova dejstva, ki jih tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Sodišče druge stopnje jih zato, ker v pritožbi niti ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato sodišče druge stopnje ne odgovarja na pritožbene razloge v zvezi s figurativnimi elementi znamke tožene stranke, avtorsko pravico tožeče stranke s tem v zvezi ter uporabo Pravilnika o vsebini prijave znamke ter pomena figurativnega elementa znaka kot blagovne znamke. Tožeča stranka namreč v pritožbi ves čas vztraja pri stališču iz postopka pred sodiščem prve stopnje, da je na toženo stranko prenesla le avtorske pravice na sloganu, in ne na logotipu.

14. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo vsebino avtorskega dela Pogodbe 2 (točke 27 do 33). Bistvenih vsebinskih pritožbenih razlogov v zvezi s stališčem sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da že besedilo Pogodbe 2 kaže na to, da je bil namen strank tudi prenos materialnih avtorskih pravic na grafičnih rešitvah (logotipih, ki so vsebovane v grafičnem priročniku), pritožba ne izpodbija. Ves čas se vrti okrog istega vprašanja, da je tožena stranka izbrala samo slogan, da je izbrani logotip kasneje ovrgla, ter da je tožeča stranka uspela s ponudbo za drugi sklop (B idejna rešitev za slogan Slovenije). Sodišče druge stopnje se zato v celoti sklicuje na prepričljive, jasne in notranje skladne razloge v zvezi z vsebino avtorskega dela, na katero se nanaša Pogodba 2.

15. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da je imela tožena stranka zaradi izključnega prenosa vseh materialnih avtorskih pravic na avtorskem delu – sloganu z logotipom " I feel Slovenia" pravico v sodelovanju s P. registrirati znak „I FEEL SLOVENIA“ kot znamko v zeleni, svetlo zeleni in sivi barvi pri URSIL. Sodišče druge stopnje zato v celoti pritrjuje razlogom v izpodbijani sodbi v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke na izbris blagovne znamke tožene stranka iz registra pri URSIL.

16. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

18. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členu ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Tožeča stranka pa mora toženi stranki po Odvetniški tarifi (OT, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 8. člena Zakona o državnem odvetništvu, ZDOdv)⁷ povrniti stroške postopka z odgovorom na pritožbo po tar. št. 21 OT(1500 točk x 0,459 EUR) je 688,50 EUR, 2 % materialne stroške od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, to je 20 točk in še 1% od presežka nad 1000 točk, to je 5 točk, skupaj 25 točk, torej 11,47 EUR. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo tožene stranke znašajo skupaj 699,97 EUR. Ta znesek mora tožeča stranka toženi stranki plačati v 15 dneh, šteto od vročitve te odločbe. Če bo zamudila s plačilom pa pripadajo toženi stranki od izteka roka dalje še zakonske zamudne obresti (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006, prvi odstavek 299. in 378. člen OZ).

-------------------------------
¹ Sodišče druge stopnje je zaradi jasnosti pri opredelitvi pogodb, sklenjenih med pravdnima strankama, ohranilo enako poimenovanje kot sodišče prve stopnje.
² Primerjaj drugi odstavek 2. člena Pogodbe 1(A3).
³ Primerjaj 3. člen Pogodbe 2 (A5).
⁴ Sodišče prve stopnje je slogan in logotip poimenovalo hibrid.
⁵ Pod navedeno številko je bila prijavljena le registracija znaka v zeleni, beli in v svetlo zeleni barvi črk.
⁶ Več primerjaj: Plavšak, Nina, v: Obligacijski zakonik s komentarjem (Splošni del), 1. knjiga GV založba, Ljubljana, 2003, stran 409-491).
⁷ Uradni list RS, št. 23/17, ki se uporablja od 20.11.2017.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1309/2014
• VSL Sodba I Cp 1766/2019
• VSL Sodba I Cpg 529/2018