VSL Sodba II Cpg 999/2017

Jedro

Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka svoje delo opravila (z izjemo vsebine spletnega mesta zaradi nesodelovanja tožene stranke) in ga izročila toženi stranki, ki po izročitvi končnega izdelka ni imela nobenih pripomb na opravljeno delo, v konkretnem primeru pogoji za uporabo 638. člena OZ niso izpolnjeni. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka tudi ni konkretizirala, zakaj naj bi bilo opravljeno delo zanjo neuporabno, razen iz razloga, ker ni bilo dokončano. Ker kot že rečeno vsebina spletnega mesta ni bila napolnjena zaradi nesodelovanja tožene stranke, to ne more biti razlog za neuporabnost vsega dela, ki je bilo sicer opravljeno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 45344/2016 z dne 6. 5. 2016 v 1. točki izreka za znesek 488,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2016 dalje razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu I. točke izreka in v II. ter III. točki izreka potrdi.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45344/2016 z dne 6. 5. 2016 v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, in v delu glede stroškov upnika (I. odstavek izreka). Zahtevek po nasprotni tožbi je zavrnilo (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 679,34 EUR pravdnih stroškov, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (III. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, ugodi pa zahtevku iz nasprotne tožbe. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je protispisnost iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP podana le, če bi sodišče vsebini dokaza pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala za nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo. S pritožbenimi navedbami, da je sodišče zmotno zaključilo, da tožena stranka za trditve o nezadovoljstvu z delom tožeče stranke ni predložila nobenega dokaza, in da je njen ugovor nekonkretiziran, ter da je spregledalo njene navedbe o tem, da je v številnih telefonskih klicih izrazila nezadovoljstvo z delom tožeče stranke, tožena stranka pravzaprav ni uveljavljala pritožbenega razloga protispisnosti, temveč je grajala ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka delo grajala le enkrat in sicer v elektronskem sporočilu z dne 9. 12. 2015 (A40) iz katerega izhaja, da toženi stranki ni ustrezal prvi osnutek spletne strani. Kasnejših popravkov spletne strani in ostalega dela ni grajala ter na predano končno dokumentacijo (A6 – A33), ki je ni pregledala, ni imela (pravočasnih) pripomb. Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožena stranka za trditve o pomanjkljivo in nekakovostno izvedenem delu ni podala konkretiziranih trditev. Ni namreč pojasnila kaj konkretno ji ni bilo po godu in komu na strani tožeče stranke je (po telefonu) izrazila nezadovoljstvo ter kakšen standard je bil med pravdnima strankama sploh dogovorjen. Tega s ponavljanjem navedb iz postopka na prvi stopnji ni storila niti v pritožbi, zato s pritožbenimi navedbami, da je zaključek sodišča o nekonkretiziranih ugovorih tožene stranke protispisen, ne more biti uspešna. Z v pritožbi (na strani 3) povzetimi trditvami, ki naj bi jih o tem, zakaj je bilo delo tožene stranke izvedeno nekakovostno in neprofesionalno, tožena stranka podala na prvi stopnji, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar kot že rečeno v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da iz Pogodbe za oblikovanje imena blagovne znamke, vizualne identitete in medijske izvedbe (v nadaljevanju Pogodba) ne izhaja, da je bila naloga tožeče stranke tudi vnos končne vsebine na spletno stran. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka toženo stranko pozvala (A38), da ji posreduje vsebinski del za spletno stran, česar le-ta ni storila, zaradi česar tožeča stranka spletne strani ni mogla dokončati tudi v tem delu. Z navedenim se pritožbeno sodišče strinja. Iz 2. člena Pogodbe namreč izhaja, da je med drugim obveznost tožeče stranke oblikovanje spletnega mesta in oblikovanje optimiziranih vsebin spletnega mesta ter lektoriranje. Iz navedenega ni mogoče zaključiti, da je bila tožeča stranka dolžna pripraviti vsebino in jo vnesti na spletno mesto, temveč iz Pogodbe izhaja le, da bo vsebino optimizirala in lektorirala. S tem v skladu je tudi določba 3. člena Pogodbe, iz katere izhaja, da stranki na projektu sodelujeta po agilni metodologiji, kar pomeni, da se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki redno odgovarjala na morebitna vprašanja in zagotovila vse potrebne materiale, da bo delo potekalo nemoteno, česar glede na zgoraj navedeno na poziv tožeče stranke ni storila. Zato ne drži, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kot tudi ne držijo pritožbeni očitki, da je zaključek sodišča prve stopnje, da priprava vsebine in vnos vsebine na spletno stran ni bila obveznost tožeče stranke, v nasprotju s Pogodbo ter zato protispisen.

9. Prav tako niso utemeljeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje odstopa od Pogodbe s strani tožene stranke ni presojalo po 638. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Slednji določa, da lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napako, če ima posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka svoje delo opravila (z izjemo vsebine spletnega mesta zaradi nesodelovanja tožene stranke) in ga izročila toženi stranki, ki po izročitvi končnega izdelka ni imela nobenih pripomb na opravljeno delo, v konkretnem primeru pogoji za uporabo 638. člena OZ niso izpolnjeni. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka tudi ni konkretizirala, zakaj naj bi bilo opravljeno delo zanjo neuporabno, razen iz razloga, ker ni bilo dokončano. Ker kot že rečeno vsebina spletnega mesta ni bila napolnjena zaradi nesodelovanja tožene stranke, to ne more biti razlog za neuporabnost vsega dela, ki je bilo sicer opravljeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožena stranka od Pogodbe ni pravilno odstopila, ker ni dokazala, da so bili izpolnjeni pogoji, ki so bili za odstop določeni v 14. členu Pogodbe (hujše ali ponavljajoče še kršitve, pisno opozorilo o kršitvah, neodprava kršitev v dodatnem roku) in navsezadnje v določilih OZ (105. in 106. člen).

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti sicer izpolnila, vendar zaradi nesodelovanja tožene stranke, ki ji na njen poziv ni posredovala vsebin za spletno stran, ni izvedla oblikovanja vsebin spletnega mesta in lekture, za katero bi ji šlo po Pogodbi 400,00 EUR in DDV (488,00 EUR). Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče zato ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka za znesek 488,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2016 dalje razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP). V preostalem nespremenjenem delu I. točke izreka in v II. ter III. točki izreka izpodbijane sodbe je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

11. Po delni spremembi izpodbijane sodbe tožeča stranka sicer z delom zahtevka v višini 488,00 EUR ni uspela, vendar pritožbeno sodišče kljub navedenemu izpodbijane sodbe v stroškovnem deli ni spreminjalo. Upoštevaje dejstvo, da tožeča stranka vsebin spletnega mesta ni oblikovala in lekturirala zgolj zato, ker se tožena stranka na njene pozive, da ji posreduje vsebino za spletno stran ni odzvala, sicer pa je svoje delo opravila, je upoštevaje okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravilno, da kljub delnemu uspehu tožene stranke, le ta povrne tožeči stranki njene stroške postopka, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje v III. točki izreka izpodbijane sodbe (drugi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

12. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče kljub temu, da je tožena stranka s pritožbo delno uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cpg 609/2016
• VSL sodba II Cpg 1140/2015
• VSL sodba I Cpg 1269/2011